Alternativna medicina

Transkrypt

1 Zgodba z naslovne strani 2 3 Lep dan kliče 10 let 6 7 Intermundia»najboljše iz vseh svetov«14 15 Euroman zgodbe s pogledom Branje za izbran okus Križem po svetu Modrijanovih knjig 31 april 2009 {t. 6 Brezplačni izvod Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Ne spreglejte Kuharska enciklopedija prednaročilo (str. 4) Kuharska enciklopedija je izvirno slovensko delo in z več kot gesli in podgesli z opisi velja za doslej najobsežnejšo ter najpopolnejšo zbirko podatkov o jedeh in njihovih sestavinah, pijačah, sadju, zele njavi, začimbah, gobah Zdaj po ugodni prednaročniški ceni. Izide oktobra Knjiga pomladi (str. 17) Salman Rushdie, Klovn Šalimar Za knjigo pomladi smo izbrali roman avtorja, ki je enfant terrible sodobnega literarnega sveta in se s svojimi deli redno pojavlja na skoraj vseh seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Deveti roman pisatelja Salmana Rushdieja je zgodba o Maxu Ophulsu, njegovem morilcu in njegovi hčerki pa tudi o ženski, ki je povezovalni člen med njimi. Jeseni pa izide delo Tla pod njenimi nogami (2000), ki je po mnenju mnogih najbolj ši roman britansko-indijskega pisatelja in bo vsekakor osvojil še zadnje, ki omahujejo v pri znanju, da je Rushdie eden največjih predstavnikov sodobne britanske književnosti. Bralec prvi slovenski roman v zbirki (str. 18) V zbirki Bralec je izšlo že dvanajst naslovov. Med njimi kriminalni roman Mož, ki je bral Disneyjeve stripe dramatika, režiserja in pisatelja Sergeja Verča, ki je četrtič oživil lik neprekosljivega tržaškega detektiva. Preberite na dušek in nestrpno pričakajte naslednje, kajti že aprila se nam pridružijo novi»bralci«. Fritz Zorn (str. 27) Pretresljiva zgodba, ki jo je napisalo življenje na smrt bolnega mladega gimnazijskega učitelja. Fritz Zorn preostanek svojih dni porabi za premislek o zavoženem in nevrotičnem življenju. Mars je že v osemdesetih letih postal kultna knjiga, še zmeraj jo ponatiskujejo in prevajajo. Zadnja beseda (str. 32) Goran Vojnović Tudi v tej številki ima zadnjo besedo režiser, scenarist, publicist in pisatelj Goran Vojnović, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, ki se sprašuje, koliko je vredna umetnost in kdo začrtuje meje svobode sodobni umetnosti? V članku z naslovom Kozolci v dolini niso umetnost pojasnjuje, da predmete v umetnost pretvori le umetnik, pa naj bo slikar, kipar ali pesnik. Alternativna medicina Praktični in strokovni priročnik Kuhinja po naše O, kuhinja, kako domače zveni. Založniki se sploh spoznamo na to, brez pretiravanja. Kaj želite? Testenine na tisoč in en način? Mogoče kaj iz tajske kuhinje? Argentinsko govedino na žaru? Ali pa žar nasploh, balkanski? Ne, ne, ta čas sta»in«kranjska klobasa in restan krompir. Pa tudi umaška sardela se prileže, zlasti če smo jo sami ujeli. Tu smo založniki popolnoma globalizirani in popolnoma domači, da ne rečem na tekočem. Če zdaj vsi govorijo in pišejo o milijardah dolarjev, evrov, jenov, ki jih centralne banke ponujajo sestradanim bankirjem in špekulantom vseh vrst, mi že od nekdaj prav tako obilno zalagamo lačne z recepti za vse priložnosti od banketa do kosila v petih minutah. Pri nas od Valentina Vodnika naprej, ki bo letos obhajal dvestoletnico Ilirskih provinc. To so bili časi! Vsa vzhodna Jadranska obala do Dubrovnika je bila pod Ljubljano. In od takrat skorajda ne mine dan, da ne bi izšla nova kuharska knjiga. Seveda, saj smo vsak dan na novo lačni. In če so vmes požeruhi, to očitno sodi zraven. Tudi tu smo založniki mojstri. Nista samo kuhinja in kuhanje kar tako. Je še umetnost začinjanja, slajenja, pitja. In ko je vsega preveč, toliko da glava boli, nastopi post. Tisoč in en način za pripravo postne juhe. Receptov za hujšanje za vsako luno in za vsako zvezdo. Zvezde med ekonomisti so pravi amaterji v primerjavi z nami založniki. Receptov, ki so naprodaj, res nikoli ni dovolj. Da le zaležejo. To še ni vse. Založniki poznamo še svoje, povsem specialne, domače kuhinje. So lastne kuharskim mojstrom, ki se ponašajo s svojimi skrivnostmi o tem, kako do plačanih kosil in nagrad. Tako je vedno, ko se kaj deli. In tu se mi je zalomilo. Čeprav sem še pred nekaj leti trdil, da kuharskih knjig ne bom izdajal, sem besedo požrl. Milijarde zvezd so preveč mikavne. Vesel bom, če mi bo moja naklonjena. V njej sem zbral celo galaksijo, o kateri lahko berete na 4. in 5. strani. In da boste vedeli: sam sem pokleknil pred svojo kuharico. Ne ku ham več, samo sekljam, rezljam, postavljam krožnike in nazad nje običajno pomijem posodo. Večeri z evropskimi pisatelji Guy Helminger, Luksemburg Pridružite se nam v sredo, 15. aprila, ob 19. uri v literarnem klubu Lily Novy (CD). Povezuje Vesna Kodrič Horvat. Branimir Nešović Slovenski dnevi knjige tudi v naši hiši april 2009 Tudi letos bo v dnevih okoli 23. aprila, ko praznujemo dan knjige in avtorskih pravic, v več slovenskih mestih zadišalo po knjigah. V Ljubljani bo prireditev Slovenski dnevi knjige potekala že štirinajstič, vendar na novi lokaciji: na Trgu francoske revolucije (blizu Križank). Slovenski založniki bomo spet postavili stojnice in svoje knjige prodajali po ugodnejših cenah. Pridite in se naužijte knjig, z nami je vedno živahno (če je le lepo vreme). Ob naši stojnici pa vas bomo seveda pričakali tudi v dežju, a za vsak primer smo v tem tednu pripravili za vas tudi»hišni sejem«založbe Modrijan. Vse dni od 20. do 24. aprila vas vabimo v našo hišo Metode zdravljenja Samozdravljenje na Poljanski cesti 15, in sicer od 9. do 18. ure. Knjige boste lahko kupili po ugodnih sejemskih cenah, prelistali naše uspešnice, povprašali po novostih, se pogovorili z našimi sodelavci... Ne pozabite na vrednostni bon! Terapije Darilo za Modrijanove bralce vrednostni bon za 5. Unovčite ga najpozneje do 30. maja 2009! Več na strani 30.

2 2 Zgodba z naslovne strani Naredimo več za svoje zdravje! Christof Jänicke, Dr. Jörg Grünwald Alternativna medicina Praktični in strokovni priročnik Metode zdravljenja Terapije Samozdravljenje Priredba in ureditev Aleš Učakar Strokovni pregled dr. Gorazd Gavez Prevod Herta Orešič in Marusja Uhernik Kako delujejo oblike alternativnega zdravljenja? Po čem se odlikujejo? Pri katerih težavah nam lahko pomagajo? Na kaj moramo biti pripravljeni pri posamezni terapiji? Kako najdemo primernega terapevta? Katere oblike zdravljenja nam lahko pomagajo pri zdravstvenih težavah? Kaj lahko storimo sami? Kaj zmore zdravilec? Kdaj je primerno dopolnjevanje znanstvene in alternativne medicine? Priročnik Alternativna medicina je enciklopedija oblik naravnega zdravilstva in možnosti zdravljenja številnih bolezni. Napisana je strokovno in hkrati poljudno, namenjena pa je najširšemu krogu uporabnikov, ki se zanimajo za možnosti zdravljenja najrazličnejših bolezni tudi poleg ambulantne obravnave v državnem zdravstvu oziroma ustanovah šolske medicine. V prvem delu je predstavljena zgradba enciklopedije s predlogi za njegovo uporabo. Sledita razlaga osnovnih stro kovnih pojmov in zgodovinski pregled razvoja zdravilstva. Pomemben del so praktični nasveti o izbiri primernega terapevta, poteku zdravljenja in možnostih alternativnega zdravljenja otrok. Pojasnjena so nekatera izhodišča alternativnega zdravljenja vključno s predstavitvijo diagnostičnih metod. Ta uvodni del se večkrat dotakne tudi mesta alternativne medicine v okviru nacionalnega zdravstvenega sistema, odnosa med uradno in alternativno medicino ter zakonodaje, kolikor ureja tudi to področje. Drugi del je precej obsežnejši. V njem so predstavljeni načini alternativnega zdravljenja. V ospredju so velike, tradicionalne metode zdravljenja, ki so v svetu tudi najbolj razširjene. To so ajurveda, antropozofsko zdravljenje, homeopatija, šamanstvo, tradicionalna kitajska medicina, tradicionalna tibe tanska medicina in zeliščarstvo. Sledi pregled drugih načinov alternativnega zdravljenja, združenih v tematske sklope. Ti so: dietetika (npr. makrobiotika, post), fizikalno zdravljenje (npr. hidroterapija, knajpanje), manualno zdravljenje (npr. kiropraksa, razne masaže, šiacu), psihoterapija (npr. psihoanaliza, vedenjska terapija), sproščanje in meditacija (npr. avtogeni trening, molitev, progresivno sproščanje mišic), zdravljenje s fiziološkimi dražljaji in regulacijo (npr. izpiranje debelega črevesa, nevralna terapija), zdravljenje z energijo (npr. aromaterapija, bioreso- novo nančno zdravljenje, rejki) in zdravljenje z gibanjem (npr. čhikung in thajčičhuan, joga). Pri vsakem od teh načinov so predstavljeni njegov razvoj, značilnosti in potek zdravljenja. Po potrebi so dodana priporočila posameznih tera pij oz. opozorila pred morebitnimi negativnimi ali stranskimi posledicami. Tretji del enciklopedije je namenjen naravnemu zdravljenju bolezni. Razdeljen je na 12 poglavij oz. sklopov bolezni, predstavlja pa možnosti njihovega alternativnega zdravljenja. V tem delu so podrobno obravnavani naslednji sklopi: bolezni dihal, oči in ušes; duševno in splošno počutje; bolezni gibal; bolezni imunskega sistema in presnovne bolezni; kožne bolezni; otroške bolezni; bolezni prebavil; rak; bolezni srca in ožilja; urogenitalni trakt; ženske bolezni; in bolezni živčevja. Ta poglavja podrobneje predstavljajo posamezne bolezni pri vsaki spoznamo njene posebnosti, značilen potek, naučimo se prepoznavati njene simptome, spoznamo možnosti znanstvene medicine pri njenem zdravljenju, dobimo kratka navodila o zdravem življenju, kako se takšni bolezni lahko tudi izognemo. Sledi obširen pregled možnosti zdravljenja vsake od teh bolezni po raznih alternativnih metodah in terapijah, predstavljenih v drugem delu knjige. Dodatek v zadnjem delu knjige prinaša med drugim še nekatere praktične preglednice, naslove izbranih zdravilcev in stvarno kazalo. Vsebina v enciklopediji Alternativna medicina je praviloma razvrščena po abecednem redu, kar uporabnikom olajša iskanje posamezne tera pije ali zdravstvene težave, ki jih zanima. V njej je tudi veliko kratkih povzetkov ob posameznih poglavij, ki dajo zelo hiter vpogled v obravna vano snov. enciklopedija oblik naravnega zdravilstva in možnosti zdravljenja številnih bolezni za vse,ki jih poleg ambulantne obravnave zanimajo še druge možnosti zdravljenja bolezni. knjiga, ki bo koristila tudi zdravim ob spoznavanju drugačnih konceptov zdravljenja in vzorcev mišljenja se bo marsikdo zamislil zaradi svojega (morda ne ravno zdravega) življenjskega sloga. nepogrešljiv družinski svetovalec za vse, ki nočejo le čakati, da jih bo pozdravil zdravnik, temveč želijo tudi sami aktivno sodelovati pri zdravljenju. 736 strani mm ISBN ,00 Pomemben prispevek naše izdaje Alternativne medicine k poznavanju tega področja pri nas je tudi izrazje, ki doslej v slovenščini ni bilo posebej sestavljeno in dovolj enotno strokovno obdelano. Poseben problem sta bila zapisovanje in skladenjska raba imen najrazličnejših zdra vilskih praks, metod in principov ter teoretskih pojmov, terapevtskih elementov in zdra vil (thajčičhuan, thuejna, rolfanje, čhi, ašvagandha, šiacu ). Strokovni izrazi in osebna imena so uporabljeni po veljavnih pravo pisnih pravilih slovenskega jezika (Slovenski pravopis) in tudi drugih strokovnih priporočilih, ki se nanašajo na slovenjenje specifičnih, na primer antičnih ali kitajskih imen. Pozorno smo se posvetili tudi rast linskemu svetu, ki je za naravno zdravilstvo nadvse pomemben; pri uporabi slovenskih (in latinskih) rastlinskih imen smo sledili Leksikon rastlinskih bogastev Tomaža Petauerja. Ker o komplementarni in alternativni medicini ne moremo govoriti brez poznavanja uradne, znanstvene medicine, smo medicinske strokovne izraze načeloma uporab ljali tako, kot jih predvideva Slovenski medicinski slovar. Z vsem tem smo želeli zagotoviti visoko strokovno raven priročnika tudi po terminološki plati, hkrati pa spodbuditi rabo domačih in podomačenih izrazov namesto sicer precej neodgovorno in nesistematično rabljenih, potujčenih spakedrank. Alternativna medicina prinaša tudi takšni jezikovni neubranosti potrebno, zdravo alternativo.

3 Zgodba z naslovne strani modra številka: faks: (01) e-pošta: prodaja@modrijan.si Dodati malo vetra v jadra Vloga zdravilca v terapevtskem procesu naravnega zdravljenja 3 Drago Klanšček Ko se človek prvič sreča z metodami alternativne medicine, je kar malo izgubljen. Obstaja skoraj nepregledno število metod alternativnega zdravljenja. Izraz alternativno mi v tem kontekstu ni najbolj všeč. Sili nas v smer odločitve ali izbire med konvencionalno, uradno medicino in t. i. alternativno medicino. Sili nas v smer izbire»ali ali«! Ali sodelovanje v smislu»in in«res ni mogoče? Verjamem, da je, le malo več strpnosti na obeh straneh je potrebne! Po drugi strani pa veliko metod t. i. alternativne medicine izhaja iz veliko starejših tradicij in učenj, kot je zahodna medicina. Ker večina teh metod izhaja iz človeka oz. njegove narave, mi je bližji izraz»naravna«medicina in ga bom zato v tem prispevku uporabljal. Večina ljudi se začne za metode naravne medicine zanimati šele takrat, ko ima resnejše zdravstvene probleme. Pogosto šele potem, ko so preizkusili vse, kar uradno zdravstvo ponuja. Začne se tipanje v neznanem, nepreglednem področju množice različnih zdravilskih metod. Ko se končno odločijo za eno metodo, se k zdravilcu odpravijo na isti način, kot se odpravijo k zdravniku v ambulanto, in tudi pričakovanja so podobna. Pričakujejo čudež no tabletko, ki bo odpravila težavo. Želeli bi, da jih nekdo drug pozdravi, oni pa bi lahko živeli naprej po starem... To ni posebej presenetljivo, če upoštevamo, da smo bili že od malega vzgajani v takšnem duhu. Povezave med slabim zdravstvenim stanjem in nezdravimi življenjskimi navadami ne vidimo takoj in pogosto je tudi ne želimo videti. Žal med zdravilci pogosto srečujemo posameznike s poudarjenim egom, pomanjkanjem ponižnosti in spoštovanja do skrivnosti narave in s tem tudi do skrivnosti človeškega bitja. Ti v ljudeh še dodatno razpihujejo iluzijo iskanja rešitve zunaj sebe. Vse to kaže na pomanjkanje zavedanja o inteligenci in moči samozdravljenja, ki je bila ob rojstvu dana vsakomur od nas. Prav vsak od nas ima v sebi inteligenco zdravljenja z neslutenim potencialom samozdravljenja. Vendar bo tudi najboljši notranji zdravilec omagal, če bomo njegov trud z nezdravim življenjskim slogom stalno izničevali. Kot da bi se dva želela pripeljati s čolnom do nekega cilja tako, da veslata v različnih smereh. Naloga osebe z zdravstvenimi težavami je, da notranji zdravilni inteligenci omogoči, da opravi svoje delo, in je ne moti preveč. In kakšna je v tem procesu vloga terapevta naravnega zdravljenja? Če se navežem na prejšnji primer s čolnom in dvema osebama, veslajočima v nasprotni smeri, je prva naloga terapevta obrniti tistega, ki vesla proč od cilja (ozdravitve) v pravo smer, po tem pa tu in tam dodati malo vetra v jadra. Le to in nič več! Kako to doseči, je pa že druga zgodba! ŠIACU S posebnimi prijemi se mišičje in tkivo počasi sproščata. (Alternativna medicina, str. 264) REJKI Terapevt zbere življenjsko energijo rejki in jo prenaša na bolnika. (Alternativna medicina, str. 330) Ko sem se začel ukvarjati z naravno medicino, sem imel občutek, da se mi odpirajo novi»svetovi«, ki so me navdali s čudenjem. Vse tako novo, nepoznano, svetleče, skoraj čudežno. Bil sem poln dvomov (še vedno jih je kar nekaj), ali je vse res ali se mi samo zdi. Nisem imel prave ideje, kaj je zame pomembno in kaj ni. Tako sem poskušal najrazličnejše stvari. Zdaj se mi zdi, da sem bil»kot slon v trgovini s porcelanom«. Pot me je privedla do rejkija, o katerem so takrat ljudje pripovedovali ne verjet ne zgodbice. Vsa reč me je spominjala na bio energetske terapije, s kate rimi sem že imel izkušnjo. Mogoče je pa to bližnjica, kako z relativno malo napora in vloženega časa dobiš sposobnost zdravljenja, sem pomislil. Kakšne posebne želje po terapevtskem delu takrat nisem imel, bil sem zelo radoveden. Izkušnja z rejkijem je bila zanimiva. Prvič sem se druge osebe dotaknil s terapevtskim namenom in pri tem zaznal nekaj, kar mi je bilo popolnoma novo. Nekaj meni takrat zelo neoprijemljivega. Kot človek s tehnično predizobrazbo sem potreboval nekaj oprijemljivejšega, zemeljskega. In»naključje«me je prav kmalu pripeljalo do šiacuja. Šiacu je bil celo zame dovolj prizemljen, hkrati pa je ponujal stik z višjimi nivoji. Kot naročeno zame. In še nekaj! Šo la šiacuja, ki sem jo obiskoval, je ponujala integracijo mojih novih spoznanj o prehrani, gibanju, poslušanju sebe v življenjski sistem. Poudarjala je pomen zdravega načina življenja. Verjetnost trajnejšega terapevtskega učin ka po šiacu terapijah se zelo poveča, če oseba doda svoj prispevek v obliki spreminjanja nezdravih življenjskih vzorcev. Kraniosakralna osteopatija je bila naravno nadaljevanje mojega raziskovanja. Zopet terapija z dotikom, vendar na zelo subtilen način Prej sem menil, da močneje ko pritisneš, bolj deluje. Če vsaj malo ne boli, vse skupaj ne velja dosti. Takrat pa sem prišel do novega principa»manj je lahko več«. Spoznanje, kako malo je potrebno, da se odzove celo človeško bitje, me je pustilo skoraj odprtih ust. Kako malo je potrebno, da se tja, kjer ni gibanja in s tem življenja, ponovno vrne življenjska moč. Učenje kraniosakralne osteopatije mi je pomagalo globlje dojeti šiacu.»manj je lahko več«deluje tudi v šiacuju. Podobno pomembna kot izbira najprimernejšega načina prehranjevanja za določeno osebo je tudi izbira najprimernejšega načina»tretiranja«(kar mi pomeni kakršnekoli oblike zdravljenja in tudi preventivnega delovanja) glede na potrebe osebe.»šablonski«način»tretiranja«po mojem mnenju v terapevtskem smislu nima posebne vrednosti. Če želimo zaznati potrebe osebe, je zelo koristno, da sebe vsaj za čas izvajanja terapije odrinemo na stran in postavimo na prvo mesto osebo, ki je prišla k nam po pomoč. Zaznati potrebe osebe, ki jih pogosto tudi sama zavestno ne pozna, je najpomembnejši del terapije. Ustrezno»tretiranje«se potem pogosto»ponudi«kar samo. Drago Klanšček je šiacu, hidrokolon in kraniosakralni terapevt. oglas pozitivke.net časopis za zdrav način življenja, osebno rast in ekologijo

4 Človek mu je moral obljubiti, da bo vse življenje spoštoval Kurentovi sveti rastlini: vinsko trto in ajdo. Sinovi tega človeka so se razšli po svetu in naselili na Kranjskem, zato še danes Kranjci cenijo ajdo in vino. ajdov močnik V slani vodi skuhamo 25 dag ajdove kaše, kar traja okoli 12 minut, da se zmehča in nabrekne. Odcedimo jo, primešamo ji 2 žlici medu, 3 žlice rozin in 4 žlice smetane. Ponudimo takoj. ajda z grahom V slani vodi skuhamo 25 dag ajdove kaše, posebej 20 dag graha. Odcedimo in sestavini zmešamo, zabelimo s koščkom masla, potresemo s parmezanom in sesekljanim peteršiljem. Lahko ponudimo kot samostojno jed, ali kot prilogo k mesu. ajdova solata (prekmurska posebnost) V slanem kropu skuhamo 0,25 kg ajdove kaše. Odcedimo in ohladimo. Naribamo 15 dag korenja in 5 dag gomoljev zelene, sesekljamo trdo kuhani jajci, vse skupaj primešamo kaši, solimo in popramo po okusu ter zabelimo z bučnim oljem in domačim kisom. sočnim sladko-kiselkastim okusom. vzhajano testo iz ajdove moke razvaljajo za prst na debelo in z njim prekrijejo namaščen pekač. Nadevajo ga z naribanimi bučkami, ki so jih osolili, oželi, prepražili na maščobi in malo po- japonski ajdovi rezanci (soba) vajo žgančevko, dokler niso žganci primerno trdi. Posodo pokrijejo in dušijo še nekaj minut. Ajdovi žganci so priloga k obaram, ragujem, kislemu zelju in repi. Za štajerske ajdove žgance dajo ajdovo moko v slan krop, povrejo 10 minut, nato v kepo na sredi naredijo luknjo s kuhalnico in počasi vrejo še 30 minut. Odvečno žgančevko odlijejo, dodajo olje, nato premešajo žgance. Če so presuhi, jih zalijejo z žgančevko. Z vilicami in kuhalnico nadrobijo žgance v skledo in jih zabelijo z ocvirki in smetano. V Prlekiji ajdove žgance zabelijo s čebulo, prepraženo na bučnem olju, ali pa jih zabelijo z zaseko, ki jo segrejejo v ponvi, ji dodajo kislo smetano, prevrejo in prelijejo čez jed. Lahko jih tudi prepražijo na maščobi. Zraven jedo kislo juho s klobaso iz tunke, ali kislo zelje, ali kislo repo. V Podjuni na Koroškem delajo ajdo- ajdove palačinke ve žgance tako, da v kozici pražijo ajdovo moko sladkali. Spečejo pri srednji temperaturi. Tik in ji med mešanjem prilivajo slan krop, dokler pred koncem polijejo s kislo smetano, v kateri ne nastanejo žganci. Zabelijo jih z ocvirki, zraven pijejo kavo, mleko ali kislo mleko. V so razžvrkljali jajce. Zapečejo in ponudijo razrezano na kose. Včasih so namesto iz bučk delali ajdinjačo iz velikih rumenih buč, ki so jih gosto, ker jih je spodrinila ajdova kaša (1). Prekmurju ajdovih žgancev niso delali po- gojili za bučno seme oziroma za bučno olje. redijo jo iz plasti redkega kvašenega testa iz ajdove moke, plasti mletih orehov, pokapane z me dom, nato ponavljajo v plasteh dokler je prostor v pekaču. Spečejo, razrežejo in ponudijo za ragu iz mesa, koruze, krompirja, kaper in avokada, ostro začinjena s pimentónom in zgo- ajdovi žganci malico ali kot posladek. ščena s smetano. manjše kose, jih zložili v lonec, dodali narezan dijo v hladilniku. Pred postrežbo razredčijo po krompir, korenje, rumeno kolerabo, peteršiljevo korenino, stroke česna, vršiček majarona, okusu s hladno vodo. osnova sta glutaminat in kuhinjska sol. Rečejo ji tudi aji-no-moto ('vir okusa'). Zgodovina/zanimivosti: Odkritje mešanice teme- vina in sol. Vse skupaj so zalili z malo vode in nekaj zrn črnega popra, žlic kisa ali kozarec kruh) Ajdov kruh s Koroškega. Zamesili so ga iz ajdove moke, mleka, kvasa, soli in medu, po lji na starem kitajskem védenju, da so fermentirane alge precej okusnejše, če jih osolijo. Leta mastna, zato so zraven ponudili kruh ali ajdove cionalno na krožnikih maja, ko se pridejo iz kuhali tako dolgo, da se je zmehčalo. Jed je bila ayu) Morske ribe, ki so na Japonskem tradi- vrhu so ga potresli z makom in spekli. Običajno so ga dajali vbogajme siromakom. Navaden 1908 je japonski kemik Kimunae Ikeda iz alg žgance. Zgodovina/zanimivosti: Ajmoht zahodnega Tihega oceana drstit v azijske reke ajdovec je bil vsakdanji kruh, ki so ga pekli po vrste kombu ( laminarija) izločil glutaminat. je bil prva jed, ki so jo nekoč postregli pri porokah. Ime korenini v nemških besedah Eingejo okoli 20 cm dolge. Podobne so našim postr- in jezera. Zrastejo do 30 cm, a običajno jih lovi- vsej Sloveniji iz ajdove moke, običajno pomešane s pšenično. Zadnje čase z izginjanjem ajde čimbo, ki to pravzaprav ni, kajti glutaminat samachtes, Einmach ('svetlo prežganje') in Einvim in tudi spadajo v družino postrvim po- Pomešal ga je s soljo in tako ustvaril novo za- postaja tudi ajdovec vedno bolj redek. mo spodbudi brbončice na jeziku, da postanejo občutljivejše za okušanje. tudi poimenovanje za prleški ajngemaht. ljajo jih pečene na žaru, osolijo jih in za prilogo machsuppe ('telečja obara'). Iz tega je nastalo dobnih rib. Zelo okusno meso imajo. Priprav- jedo zeleno zelenjavo. Nekateri ločijo med ajmohtom in obaro, češ da nja, peteršilja, čebule, soli, piščančje maščobe, ci), ki jo povsod po deželi pripravljajo po svoje. pri ajmohtu vse skupaj dajo v lonec in skuhajo, moke, vina, kumine, timijana in lovora; vanjo ka naukov staroveške indijske znanosti o dietetiki, zdravljenju in zdravju, ki so jih zbrali Arij- Na splošno slan krop odstavijo, vanj stresejo ajdovo moko in kuhajo 5 10 minut. Nato s ku- nato dodajo zelenjavo in zalijejo za kuho. Aj- { ajmoht} ci v drugem tisočletju pr. n. št. Od takrat ima za obaro pa meso popečejo in prepražijo, šele lahko zakuhajo žličnike iz jajca, mleka in moke. halnico predrejo zmes na več mestih, pokrijejo moht načelno delajo iz belega mesa. Primorci ga delajo s paradižnikovo šalšo, pa tudi brez brez paradižnika. Zanjo namočijo kruh v hladhaja iz tega, da ima vsaka užitna rastlina tudi velik vpliv na indijsko prehrano in kuhinjo. Iz- in kuhajo še 20 minut. Lonec potegnejo na rob štedilnika ali zmanjšajo plamen. Odlijejo nekaj nje, na belo. Idrijski ajmoht iz koštrunovine je bakalica. Kmečki ajmoht je z Goresen, mandlje, malce vode in olivno olje stolčejo zdrav za srce, koriandrova semena odvajajo ni vodi, nato ga ožmejo. Kruh, šerijev kis, če- zdravilne učinke. Kardamom, na primer, je žgančevke in preostalo maso dobro premešajo, da zdrobijo vse grudice moke. Po potrebi dolinjskega. Meso goveje golše so razrezali na v možnarju ali zmešajo v mešalniku, nato ohla- vodo itd. Zato lahko neprimerna izbira živil in pretiravanje z njihovim uživanjem poruši ravnovesje v človekovem zdravju. Po Ajurvedi je v vesolju vse zajeto s petimi elementi: zemljo, vetrom, ognjem, vodo in zrakom. To skrčijo na tri področja: Vata zajema ozračje, Pita ogenj in vodo, Kapa zemljo in vodo. Ker vsako področje lahko zajema po dva elementa, lahko na posameznika vpliva zelo različno. Iz tega je nastala cela znanost, ki je ni mogoče razlagati v nekaj vrsticah. Tolažilna je le ugotovitev, da je treba poslušati svoje telo, ki samo ve, kakšno hrano najbolj potrebuje v določenem obdobju. paprike, jajčevcev, feferonov in česna. Papriko in jajčevce spečejo v pečici, nato jih nasolijo in pustijo počivati, da se jih laže olušči. Sesekljajo jih na drobno ali zmeljejo in dušijo na olju. Ko se ohladijo, jim dodajo česen, sol, kis (ali limonov sok) in poper, včasih tudi sesekljan peteršilj, dobro premešajo in naložijo v kozarce, prelijejo z malce olja in dobro zaprejo. ajvar po judovsko 1 kg celih jajčevcev pečemo pri najvišji temperaturi v pečici tako dolgo, da lupine popolnoma potemnijo. Vzamemo jih iz pečice, ohladimo, olupimo in zmeljemo, jim dodamo 3 žlice drobno sesekljane čebule, 2 žlici olivnega olja, 4 žlice limonovega soka, 1,5 žličke soli, četrt žličke popra in žličko sladkorja. Dobro premešamo in za nekaj časa postavimo na hladno. Postrežemo kot namaz za na črn kruh ali kot solato k pečenki. družine mimozovk. Samorasla in lepotna rastlina v toplih predelih, ki so jo razširili tudi v hladnejše kraje. Raste tudi po Sloveniji. Akacijevo cvetje daje odličen med. Iz nekaterih tropskih vrst akacij pridobivajo gumiarabikum. Uporaba v kuhinji: Akacijevo cvetje namakajo v tekoče testo in cvrejo, podobno kot bezgovo cvetje. Sladkano je za k sladkim je dem, soljeno kot priloga k mesnim jedem. velikimi listi. Stari Grki so z upodobitvijo njegovih listov krasili korintske stebre in robove posodja. skemu ličiju, vendar si plodovi niso podobni. Raste v zahodni Afriki in na Jamajki, od koder se je razširilo po delu Azije. Istoimenski plod aki ima premer okoli 8 mm, hruškasto obliko in je močno rdeč. Ko dozori, poči in iz njega pokukajo tri svetleče črna, nagubana semena, 4 Svet gastronomije od a do ` Najobsežnejša in najpopolnejša zbirka podatkov za vse jedce in pivce! Bogdan Novak in Simon Lenarčič Kuharska enciklopedija Svet gastronomije od A do Ž Bogdan Novak ni samo plodovit in cenjen pisatelj, temveč tudi navdušen ljubiteljski kuhar. Svoje znanje in izkušnje je povezal s tem, kar je prebral v neštetih domačih in tujih virih, in jih v sodelovanju s Simonom Lenarčičem strnil v priročnik, kakršnega pri nas še ni bilo, pa tudi v tujini bi mu težko našli enakega. Kuharska enciklopedija je z več kot gesli in podgesli z opisi doslej najobsežnejša in najpopolnejša zbirka podatkov o: domačih in tujih jedeh in njihovih sestavinah alkoholnih in brezalkoholnih pijačah domačem in tujem sadju, zelenjavi, dišavnicah in začimbnicah gobah in užitnih divjih rastlinah rejnih in divjih živalih živilskih izdelkih, zlasti sirih, mesninah in testeninah zdravstvenih vidikih prehrane kuharskih aparatih, pripomočkih in postopkih tehnologiji velikih in malih kuhinj kuharskih knjigah in priročnikih zgodovini kulinarike in gastronomije znamenitih kuharjih in gastronomih s prehrano povezanih običajih pri nas in na tujem ajdared ajdared Debelo, okroglo jabolko rdeče barve s ajdovi žlikrofi žlikrofi. ajdnek Pogača iz Zgornje Savinjske doline. Na- ajdovnik ajdovec. ajdinjača Prekmurska ljudska jed. Kvašeno in ajdov praženec praženec. ajdov želodec želodec. ajiaco (špansko) Kolumbijska enolončnica ali ajdova gibanica gibanica. ajdova kaša ajda, kaša. aji-shio Japonska začimbna mešanica, katere ajdova polenta polenta. ajdovec (tudi ajdnik, ajdovnik in golinski ajdovi krapi krapi (1). ajdovi povitnjaki štruklji. ajmoht Ljudski izraz za obaro in ragu (1). ajdovi žganci Slovenska ljudska jed ( žgan- ajngemaht Prleška obara iz piščanca, kore- Ajurveda (v sanskrtu 'življenjsko znanje') Zbir- akažu mahagonovec. aki (Blighia sapida) Drevo, ki je sorodno kitaj- ajo blanco Španska juha, različica gazpacha akacija (Acacia) Rod grmovnic in drevesnic iz ajovan ažgon. ajran ayran. aju (Plecoglossus altivelis; izvirni latinični zapis aki ajvar Zmleta solata (omaka) iz pečene rdeče akant (Acanthus) Sredozemski rod akantovk z prihranite 30,30 v prednaročilu izid jeseni 2009 dve knjigi skupaj približno 1500 strani mm Prednaročniška cena: 129,00 Cena po izidu: 159,30 Gesla so prepletena s: 750 recepti več kot 80 preglednicami več kot 1200 fotografijami kuharskimi nasveti iz prve roke anekdotami in zanimivostmi Modrijanova Kuharska enciklopedija torej ni navadna kuharska enciklopedija. In tudi še zdaleč ne tako omejena, kot na primer uradna kuharska biblija Larousse Gastronomique, ki izčrpno pokriva le francosko kulinariko. Je knjiga, ki združuje običajno kuharsko knjigo receptov in nasvetov iz prve roke z enciklopedijo jedi, živil in pijač, enciklopedijo skoraj vsega užitnega, kar raste, hodi, lazi, plava in leta na tem svetu, priročnikom o zdravi prehrani, leksikonom tehnologije kuhinj, knjigo kulinaričnih rekordov, zbirko anekdot iz sveta kulinarike, biografskim in etnološkim leksikonom... Zato smo ji dali podnaslov Svet gastronomije od A do Ž, čeprav vseh jedi, živil, pijač, posod ipd. v dveh knjigah, pa naj bosta še tako veliki in debeli, seveda ni mogoče predstaviti. Darilo za prednaročnike Statusov rezalnik česna (model g2), 3-delni set Model g2 je prvi in edini pravi rezalnik česna na svetu, ki je tudi zaščiten in patentiran. Delo s česnom z njim postane užitek. V kompletu dobite poleg rezal nika še podstavek in luščilec. Ohranite hranilne lastnosti česna, ki se drugače s stiskanjem izgubijo. Režemo neposredno na hrano in neposredno pred zaužitjem. Strok česna je prerezan na enako velike kockice. Izognemo se neprijetnemu vonju rok, saj nismo neposredno v stiku s česnom. Z uporabo luščilca je lupina oluščena, strok česna pa nepoškodovan. NAREJENO V SLOVENIJI. Recepti, objavljeni v Kuharski enciklopediji, so čisto zaresni in preizkušeni, kot na primer tale, ki je ravno pravšen za april ske dni, ko pridejo na svoj račun ljubitelji belušev: belušev cvrtnjak V skledi razžvrkljamo 6 jajc in 2 žlici sladke smetane, po okusu solimo in popramo. V ponvi na 3 dag masla prepražimo 12 skuhanih in na rezanih belušev, po 1 minu ti dodamo jajca in med mešanjem pečemo, dokler se jajca ne sprimejo. Umešamo 2 žlici naribanega parmezana in spečemo do konca. Predjed ponudimo takoj. Nekaj pa je v Kuharski enciklopediji tudi zgodovinskih in duhovitih receptov, na primer ta, v katerega je francoski pisatelj in gastronom Alexandre Balthasar Laurent Grimod de La Reynière ( ) vključil igralke svojega časa: pečenka brez primere Napolni olivo s kapro in inčunovim filejem. Daj jo v ptico pevko, to v strnada, slednjega v škrjanca, tega v drozga, drozga v prepelico in njo v mastno pribo, pribo v deževnika, tega v rdečenogo jerebico, jerebico v kljunača, nežnega kot je gospodična Volnaisova, kljunača v divjo račko, slednjo v pegatko, pegatko v domačo račko in to v spitano piško, ki naj bo belopolta kot gospodična Belmontova, mesnata kot gospodična Viennova in zamaščena kot gospodična Contatova. Piško daj v fazana, tega v raco in to v purana, belopoltega in mastnega, kot je gospodična Arsènova, na koncu pa purana v dropljo. Posebna pozornost je namenjena slovenskim jedem, tudi malo znanim pokrajinskim posebnostim, kakršna je na primer juha iz jesenovih listov. Vendar Kuharska enciklopedija ne prinaša le opisov slovenskih jedi, posodja in običajev, temveč tudi številne zanimive podrobnosti. Tako boste iz nje med dru gim izvedeli, kaj pomeni bujta repa, kakšna je bila srednje veška lukulska pojedina pri slovenskem veljaku, kdo in zakaj je napisal verz»kdo druge kose je požrl, še godljo naj požira...«in zakaj so Kranjci od nekdaj cenili ajdo in vino. Zelo temeljito obdelan in z mnogimi prekrasnimi fotografijami prikazan je v Kuharski enciklopediji barviti svet sadja, zelenjave in poljščin: od jabolk, katerih najtežje je tehtalo never jetnih 1,67 kg, prek antilskih češenj, ki zrele vsebujejo dvajsetkrat toliko vitamina C kot limone, nezrele pa celo šestdesetkrat toliko, do novozelandske špinače, ki pravzaprav ni špinača. O figah izvemo, da naj bi rasle že v raju in da je zaradi njih izpustil dušo Slovencem zelo dobro znan vladar. Obstaja pa tudi sadež, ki zrel tako strahotno smrdi, da se z njim ne sme na javni avtobus, okusen je pa menda tako zelo, da njegovi oboževalci padajo v ekstazo! In ker človek brez pijače zdrži še težje kot brez jedače, so v Kuharski enciklopediji predstavljene tudi praktično vse za pitje pomembne tekočine, od navadne prek mineralne in brezove do ognjene vode oziroma vode življenja, kakor tudi rečejo žganju. Izvedeli boste tudi, katera znamka vodke je najbolje prodajana na svetu, od kod 'it' v imenu koktajla gin and it, po kom ali čem se imenujejo znani viskiji in kateri gusar, ki je mimogrede postal guverner Jamajke, je posodil svoje ime znameniti znamki ruma. In celo to, katero mineralno vodo je cenil britanski kralj Edvard VII. in zakaj Angleži nazdravljajo s frazo»bottoms up!«. Seveda pa v Kuharski enciklopediji ne manjka niti anekdot in pikantnih podrobnosti iz življenja znamenitih osebnosti. Ali ste vedeli, da je bil Honoré de Balzac ( ) nezmeren požeruh? Nekoč so ga opazovali pri kosilu, med katerim je pogoltnil sto ostrig, dvanajst ovčjih kotletov, račko z repo, dve jerebici, morskega lista, nekaj desertov, sadje, kavo in več kozarčkov likerja! Na zdravje in dober tek! Simon Lenarčič

5 modra številka: faks: (01) e-pošta: Alexandre Dumas oče je sicer po svetu bolj znan kot avtor Treh mušketirjev in Grofa Monte Crista, a vendar je Francozom sestavil tudi Veliki kuharski slovar. Dokončal ga je malo pred svojo smrtjo, tako da njegovega izida ni učakal. To me je malce črvičilo ves čas nastajanja te enciklopedije, a upam, da mi je namenjena boljša usoda in da bom lahko ob koncu letošnjega leta svojo enciklopedijo pestoval v naročju. A vendar sem za vsak primer napisal v oporoki, naj mi jo žena prinese pokazat na grob, če mi usoda ne bo mila. Ker bo tako obsežna in težka, bi bila morda celo primerna za nagrobni kamen in bi družina lahko prihranila pri spomeniku. Drugi slavni pisatelj, ki je bil Dumasov sodobnik in priznan gastronom, je bil Honoré de Balzac. Francozom je napisal strokovno delo Francoski gastronom ali Umetnost dobrega življenja. Nekaj jedi si je celo izmislil. Bil je resnični umetnik dobrega živ ljenja. Nekoč so ga opazovali pri kosilu, med katerim je pogoltnil sto ostrig, dvanajst ovčjih kotletov, račko z repo, dve jerebici, morskega lista, nekaj desertov, sadje, kavo in več kozarčkov likerja. Po požrešnosti mu vsekakor nisem kos, ker sicer rad pojem kaj dobrega, a v zmernih količinah. Mnogi drugi pisatelji so znali opisovati jedi in pijače tako, da se ti ob prebiranju njihovih del pocedijo sline. To je z naslado počel François Rabe- Svet gastronomije od a do ` S kuhalnico sem se seznanil že v rosni mladosti Bogdan Novak Marsikdo se bo začudeno vprašal: kako pa to, da se pisatelj loti sestavljanja enciklopedije celo kuharske. Odgovor je zapisan v Kuharski enciklopediji. lais v znamenitem delu Gargantua in Pantagruel, Anatole France je v Kuhinji pri kraljici Gosji nožici v verzih zapisal recept za torto. Znamenit je zapis o magdalenicah pisatelja Marcela Prousta. Enako je bilo pri nas. Valentin Vodnik je izdal Kuharske bukve, prvo slovensko kuharsko knjigo. Prešeren je napisal napitnico Zdravljica, katere nekaj verzov je danes naša uradna himna. Najbolj znana pa je črtica Ivana Cankarja Skodelica kave. Danes govorimo tudi o tem, da je naša največja knjižna us pe š- nica Slovenska kuharica Magdalene Pleiweis-Felicite Kalinšek-Izabele Gosak-Ven deline Ilc. A to je še premajhna spodbuda, da bi se pisatelj lotil pi sanja kuharske enciklope dije. Bolj značilno se mi je zdelo, kar se ve o Dumasu, da je bil njegov oče velik sladokusec, ki je rad jedel v gostilnah. Tega se je očitno nalezel tudi njegov sin in postal gastrofil, velik ljubitelj dobre hrane. Nekako tako je bilo tudi pri nas doma. Pustimo to, da sem se s kuhalnico seznanil že v rosni mladosti. Kuhalnico je držal v roki moj oče, pobliže pa se je seznanila z njo moja zadnja plat, kadar sem kakšno ušpičil. Tega ne bi mogel šteti h kulinarični ljubezni. Pač pa je moj oče, ki je bil etnolog, doktoriral z delom Ljudska prehrana v Prekmurju. V svojem doktorskem delu je opisal premnoge prekmurske jedi, zraven je tudi objavil recepte zanje, ki mu jih je sestavila moja mama. Zato bi pravzaprav moja mama imela pravico do vsaj polovice doktorskega na slova, kar se očetu tako ne bi poznalo, saj je imel poleg doktorata iz etnologije še enega iz slavistike. Naša mama je namreč odlično kuhala. Najprej primorske jedi, ker je bila rojena v Trstu, od koder je potem s starši pribežala pred fašističnim preganjanjem v Ljubljano. Pozneje se je pri očetovi mami v Beltincih naučila kuhati še prekmurske jedi, kajti tudi naša stara mama je bila kuharica in pol. V tistih povojnih letih ni bilo hrane na pretek, a naša mama je znala za sedemčlansko družino sku hati kosilo tako rekoč iz nič. (Sicer pravijo, da zna vsa ka ženska iz nič narediti novo obleko, juho in prepir, a slednjega le ni znala.) Res pa je, da smo imeli doma velik sadni in zelenjavni vrt. Tako smo jedli čudovite zelenjavne juhe, solata je bila pri vsakem obedu na mizi, mami smo pomagali delati krompirjeve svaljke, mešali smo ji sadje za marmelado, sušili smo krhlje, vlagali kumarice, paprike, bučke, kompote, obedovali makove rezance, prekmurske dödöle, marmeladne žepke, pekli smo retaše, ki jim je oče rekel povalniki, požrli sklede šmorna... Tu je oče treščil s kuhalnico po mizi in zavpil:»šmorn je od nemškega šmarn, to je pra ženec! «Mama pa je rekla:»oh, saj je vse en šmorn, daj mir, Vilko!«Družina, v kateri je Bogdan Novak (na sliki v očetovem naročju) odraščal s tremi brati (pozneje je privekala še sedem let mlajša sestra). Mama je bila odlična kuharica, ki je morala kuhati za sedemčlansko družino požeruhov in izbirčnežev. Kadar so imeli družinsko tekmovanje, kdo poje več slivovih cmokov, jih je morala mama skuhati vsaj 120. Najstarejši brat je bil rekorder in je za kosilo zlahka pospravil več kot 40 cmokov. NA VOLJO TUDI V SPLETNI TRGOVINI Z mamo in teto Dorato sem vneto hodil vsako sredo in soboto na ljubljansko tržnico, kjer sem se učil preproznati vse goljufije pretkanih branjevk, ki so zalivale solato z vodo, da je bila težja, ki so znale vreči zeljnato glavo na tehtnico in jo sneti, še preden se je tehtnica umirila, in tudi zaračunati pol glave več, kot je tehtala v resnici. A moja mama je vrnila glavo na tehtnico, počakala, da se je umirila, in povedala branjevki, da bo plačala samo toliko, kolikor zelje tehta. Potem sta ona in teta vsa nakupljena živila naložili v težke mreže in cekarje, ki sem jima jih junaško nosil vse do doma skozi Tivoli v Rožno dolino. Ker je bil oče etnolog, ki je napisal kar precej strokovnih člankov o ljudskem nabiralništvu, je bilo razumljivo, da je organiziral cele nabiralniške ekspedicije vsako nedeljo na Rožnik in drugo okoliško hribovje. Sedemčlanska družina se je odpravila na Rožnik in nabrala cele kangle borovnic, jagod, gob, kostanja, kar je pač raslo; mimogrede smo orabutali še kakšno njivo repe. Kadar ni bilo drugega, smo nabirali storže za kurjavo in suhljad. Potem smo doma v roru, kot smo rekli pečici starega štedilnika, pekli cel krompir in ga jedli s soljo in maslom. Tako se je v mojem spominu nabiralo prvo gradivo za Kuharsko enciklopedijo. Prišla pa je tudi prva praksa. Naša mama je bila stvaren in praktičen človek.»fantje,«nam je rekla,»nič ne veste, kakšno ženo boste dobili. Danes so videti bolj lene in se jim ne ljubi kuhati. Morda je sploh ne boste dobili. Ali pa, nestanovitni, kot ste, se boste morda ločili. In potem se boste spraševali tako kot vaš oče, ali se jajce v mehko kuha pol ure ali debelo uro.«zato nas je mama naučila kuhati, šivati, kvačkati in delati s pralnim strojem, popravljati električno napeljavo, pleskati, pospravljati za seboj in še kaj. Da bomo lahko v življenju samostojni. Tako sem začel kuhati. Svojo prvo ženo sem razveseljeval s poticami, princeskami, z zapletenimi jedmi. Potem sem 5 nadaljeval in si začel izmišljati nove jedi za nove žene, ker sem bil vedno inovativen v vseh pogledih. Tako je raslo moje zanimanje za kuharijo in doma se mi je sčasoma nabralo na desetine kuharskih knjig. Lepega dne, ko mi je zmanjkalo prostora za novo kuharico, s katero sem primarširal iz mesta, sem se ustavil in zamislil. Pa kaj mi bo toliko kuharic, saj so skoraj vse enake, ali so si vsaj podobne. V redko kateri je kaj novega, le drugače je povedano. Takrat se mi je porodila misel, da bi vse, kar je v posameznih kuharicah izvirnega, združil v eno samo knjigo, v Kuharsko enciklopedijo. Potem bi lahko vse druge kuharice zabrisal proč. Lotil sem se dela, kaj dela garanja, ki si ga nisem predstavljal. Od jutra do poznega večera sem sedel za računalnikom in sestavljal enciklopedijo. Zdaj je pred vami. A veste kaj starih kuharic ne bom vrgel proč, ker s to enciklopedijo še nisem povsem zadovoljen. Jih bom prihranil, da bom lahko naredil drugo, popravljeno in razširjeno izdajo! Pri tem moram pojasniti še nekaj. V življenju še nisem imel tako tečnega urednika, kot je ta moj Simon Lenarčič. Hvala bogu! Saj veste, da smo pisatelji bolj površni, on pa me je klistiral toliko časa, da sva vsako geslo spravila v red, kot se šika po leksikografskih pravilih. Marsikatero tabelo je kar sam sestavil in marsikatero geslo napisal na novo. Tako je pravzaprav postal soavtor tega leksikona. Tako je tudi prav. Če boste v leksikonu kljub njegovemu sokoljemu očesu opazili še kakšno napakico, se bom lahko izgovoril, da je za to kriv on. In njemu tudi pride prav, ker bo lahko rekel: ja, to so pa tisti tako površni avtorji, da za njimi še tako skrben urednik ne more počistiti. oglas Statusovi pripomočki za pripravo jedi in shranjevanje živil Statusovi izvirni hišni pripomočki so razviti in narejeni v Sloveniji so iz kakovostnih in živilsko neoporečnih materialov vodilo poslovanja podjetja je v kuhinjo vnesti dobre in prijetne stvari, tako pri kuhanju kot pri shranjevanju živil ali že pripravljenih jedi Za zabavno kuhanje rezalniki, ki ohranijo hranljive lastnosti živil ter narežejo živila na enake delce - za kockice čebule in česna ter rezine salam, bučk, kumar, korenja, paprike, sira,... inovativne pokrovke za kuhanje in pečenje Za shranjevanje živil in jedi shranjevanje živil v vakuumu podaljšuje obstojnost in svežino živil vakuumske posode različnih oblik in volumnov, vakuumski vrč, pokrovi in zamašek Za še daljše shranjevanje živil s pomočjo štirih modelov aparatov za vakuumiranje (različnih po moči, enakih po funkciji) kompleti že narejenih vrečk ali rol, iz katerih si vrečke naredite sami Informacije: brezplačna telefonska številka Status d.o.o. Metlika, Ulica Belokranjskega odreda 19, 8330 Metlika, T: , E: info@status.si

6 6 Jubilejna izdaja Lep dan kli~e 104 izleti, po dva za vsak teden v letu Željko Kozinc Moje najljubše poti Lep dan kliče 10 let novo Fotografije Željko Kozinc idr. Ob deseti obletnici izida prve iz serije knjig Lep dan kliče in ob svoji sedemdeset letnici želi Željko Kozinc z bralci, sopotniki na petstoterici poti po Sloveniji in zamejstvu, deliti občutke s svojih najlepših in najljubših potepanj. Osemdesetim izletom, ki so že bili predstavljeni v štirih knjigah, je dodal štiriindvajset novih. Vse 104 poti za vsak konec tedna po dve je bodisi v duhu bodisi zares še enkrat prehodil, zato vas bo knjiga očarala z mnogo svežimi podobami, novimi pogledi in razgledi. Pričakovanja tistih, ki so bili doslej že vajeni Kozinčevega vodenja, bodo seveda izpolnjena: opisi izletov niso le zgodbe pokrajin, rek, podzemnih jam, slapov, gora, studencev, izvirov in drugih naravnih pojavov, pač pa tudi zgodovinsko-kulturne freske gradov, mostov, cerkva, muzejev in ostalih kulturnih spomenikov. Ostaja tudi to, kar je bralce in pohodnike do sedaj najbolj razveseljevalo: knjiga ni običajen turistični vodnik po slovenskih krajih: avtor nas namreč popelje v kraje, katerih kulturne in naravne dediščine še niso bile povsem odkrite, zato noge množičnih obiskovalcev tja ne zaidejo pogosto. Skratka: Željko Kozinc je samo eden. Ne pustite se zapeljati komu drugemu! Avtokarta Slovenije z označenimi izleti 464 strani mm ISBN ,80 Željko Kozinc, sicer znan kot publicist, romanopisec in pesnik ter filmski in televizijski scenarist, je zaradi»lepega dne«postal izjemno priljubljen tudi kot potopisec. Je dobitnik številnih uglednih nagrad: prve nagrade natečaja za sodobni slovenski roman pri Svetu knjige za roman Visoki tujec, nagrad avstrijskega kulturnega ministrstva ter filmskega festivala v Strasbourgu; dvakrat je bil nominiran za literarno nagrado Kresnik. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk, pri založbi Modrijan pa tudi zgodbo o arhitektu Janezu Hacinu Dotik sveta. Pred izidom je njegov roman Votel kamen. V bližino večine opisanih izletnih točk je mogoče priti z avtom, zato smo jubilejni izdaji priložili avtokarto Slovenije z označenimi izleti iz knjige, ki smo jo pripravili skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije. oglas izbor najlepših in najljubših izletov, 24 novih izletov priložen zemljevid z vrisanimi izleti manj znani slovenski kraji razvrstitev po pokrajinah vse slovenske pokrajine z zamejstvom preglednica težavnosti izletov imensko kazalo Posebna vrednost knjige: zakladnica znanja: vsak izlet je zgodba o zgodovinski, kulturni, umetnostni, arheološki vrednosti krajev, ne manjkajo pa tudi avtorjevi osebni doživljaji in sproščeni komentarji literarni opisi: avtor je pisatelj in pesnik, zato opise odlikuje svojstven, literarni slog S knjigo odkrivate: naravne znamenitosti: slapovi, gozdovi, jezera, gore, doline, podzemne jame, parki... kulturni spomeniki: gradovi, mostovi, razvaline, cerkve, arheološki spomeniki... poučne informacije razdelitev po pokrajinah Več informacij o članstvu PLUS lahko dobite v vseh AMD in PE AMZS, na spletu ter na tel ali

7 Lep dan kli~e 10 let modra številka: faks: (01) e-pošta: Deset let pozneje... 7 Jurij Senegačnik Kdo so najbolj zvesti, najbolj»pravi«bralci Kozinčevega Lepega dne, se še zdaleč ni pokazalo takoj po izidu prve knjige. Na založbi smo najprej domnevali, da je ciljna publika vsaj približno takšna, kakršno smo videli na slikah in v reklamah v tedanjem Delovem Vikend magazinu. Bili naj bi predvsem tisti mladi in vsestransko potentni, vedno nasmejani, po športu in avanturah hrepeneči posamezniki in posameznice, ki si življenja ne predstavljajo brez fitnesa, teka na smučeh ali kakšne drugačne trendovske rekreacije, z nepogrešljivimi zadnjimi modeli športnih majic, trenirk ali vsaj pohodnih palic, seveda. Resnična slika pa se je pokazala šele mnogo kasneje, nekako v času, ko smo pripravljali ponatis prvega in prvo izdajo drugega dela zbirke Lep dan kliče. Na založbi smo jih namreč počasi začeli prepoznavati. Že od daleč, še pre den smo jih sploh uzrli. Tako kot na vse založbe na tem svetu so tudi na našo stalno zahajali najrazličnejši ljudje od mladih do starejših, od avtorjev in drugih sodelavcev do kupcev. Sedaj pa se je na Modrijanu na lepem pojavila neka nova, čisto posebna kategorija. Zven rahlo upočasnjenega koraka gor po stopnicah je že od daleč razkrival, da gre za ljudi petdesetih ali rajši šestdesetih let in več, za ljudi z bogatimi življenjskimi izkušnjami in z jasno izoblikovanim pogledom na svet in življenje okoli nas. Zvedave oči in glas, ki je spraševal po možnosti nakupa»neke«knjige, pa so razodevali, da gre za kupce in ne za naše stalne sodelavce ali avtorje. Kadar sem na stopnicah še na»starem«modrijanu, na prejšnji lokaciji tam pod Gradom, zaznal to značilno hojo, sem že vnaprej vedel, po kateri knjigi bodo vprašali. Morda v samo manj kot desetini primerov to ni bil Kozinčev Lep dan kliče. Številni kupci, rečimo jim rajši bralci, pa čeprav gre v resnici večinoma za bralke, pa so ob nakupu izrekli besede, ki te razorožijo. Ne sežejo do največjih globin duše le avtorju, ampak tudi založniku, ki dela knjige vsaj majčkeno tudi iz srca in ne le iz želje po dobičku. Besede so vedno tekle nekako takole:»sem upokojenec/ka, že nekaj let ne kupujem knjig, ker mi gmotno stanje tega ne dovoljuje, ampak ob Lepem dnevu bom naredil/a izjemo, tudi če se moram odpovedati čemu drugemu, osnovnemu.«nisem prepričan, ali se je Željko že od vsega začetka zavedal, kdo bo najbolj zavzeto bral njegova doživljanja izletov po Sloveniji in kakšno bralno publiko bo tako čvrsto za vedno navezal nase. Ti bralci so se kot posebna stalnica pokazali vedno, kadar je avtor knjigo predstavljal po različnih koncih Slovenije. Ko si vstopil v pred stavitveno dvorano, se je zde lo, kot bi bili povsod tako rekoč isti ljudi, le da govorijo v različnih slovenskih narečjih. Vrhunec stika z zvestimi bralci je bil mnogo kasneje, skoraj deset let po izidu prvega Lepega dne. Na založbi smo organizirali nagradni izlet z avtobusom za zveste bralce Lepega dne. Pod Željkovim vodstvom smo jih popeljali tja dol v tržaško zamejstvo, pa na Kras. No, za»vstopnico«za avtobus res ni bilo takšne borbe, kot je za kakšno veliko športno prvenstvo, saj smo srečne popot nike izbrali z žrebom. Pa ven dar lahko vzdušje ob zadovoljstvu tistih, ki jim je uspelo priti na avtobus, primerjamo prav z zadovoljstvom športnih navdušencev. Razlika je bila v tem, da so na naš avtobus prišli povečini le tisti prej omenjeni umirjeni bralci zrelih let, za katere je bilo to doživetje nekaj edinstvenega. Z Jožico, vodjo naše telefonske prodaje, sva modrovala, da bi lahko Modrijan skozi celo leto organiziral samo še nagrad ne izlete s Kozincem, pa nam publike zagotovo ne bi zmanjkalo. Več let sem imel čast sodelovati z Željkom. Vselej je bil zgleden in profesionalen sodelavec, kakršnih si knjižni uredniki lahko le želimo. Vsa človeška širina njegove osebnosti pa se ne kaže le v njegovih knjigah, ampak tudi v načinu, kako skrbno je vedno spremljal pripravo za tisk Lepega dne in vedno priskočil, če so se pojavili kakršnikoli neljubi zapleti. Verjetno pa so to človeško širino, to življenjsko profesionalnost, instinktivno, takole med vrsticami, začutili tudi bralci, sicer Lep dan ne bi mogel biti takšna uspešnica. Vseh čudovitih kotičkov njemu tako ljube Slovenije in zamejstva ne razkriva le zato, da bi jih ljudje odkrili ali da bi jih otel pozabi, ampak nam v pr vinskem jeziku pogosto»pričara«tudi njihovo zgodovino in tamkajšnje ljudi. Prav ta razmišljanja o manj znanih, tako rekoč obrobnih zgodovinskih dogodkih in človeških usodah javnosti skoraj neznanih ljudi so verjetno tisto, kar ljudi najbolj pritegne. Morda je v Lepem dnevu nanizanih celo več trpkih kot pa veselih dogodkov in usod, a takšna je pač naša zgodovina, ali, če že hočete, usoda opisanih krajev. Pa vendar je vse veselo in tudi trpko prikazano na čudovit, blagohoten način, brez vsakršnega senzacionalizma, ampak z velikim čutom in ljubeznijo do naše preteklosti in do naših ljudi različnih slojev, poklicev in prepričanj. Tako se nam marsikje razkriva druga, boleča, manj znana ali ce lo zamolčana plat naše daljne in tudi bližje preteklosti, pa vendar ni nikjer s prstom pokazano na krivce, ni obtožb, so le dostojanstvena opozorila, čemu se lahko prihodnji rodovi izognejo. Kaj je lahko za literarnega ustvarjalca ob sedemdesetem življenjskem jubileju lepše ali slajše od zavesti, da je v okviru svojega vsestranskega in bogatega opusa ustvaril tudi nekaj tako edinstvenega, kot je Lep dan? Da je v času ne ravno idilične slovenske tranzicije, v času prevrednotenja ali, bolje rečeno, razpada duhovnih vrednot, našel tako veliko»tržno«nišo prav na področju, ki je v bistvu veliko bolj duhovne kot pa materialne narave? Očitno tu di na Slovenskem ne manjka ljudi, še posebej ne med tistimi v zrelejših letih, ki si ob vsem hrupu novodobnega načina življenja želijo pod Kozinčevo roko vsaj za hip stopiti v drugačen svet. Pot pod noge 500 izletniških točk po Sloveniji in zamejstvu Željko Kozinc Lep dan kliče mm pol cena posamezne knjige: 29,00 cena kompleta: 99, izletov nekaj že znanih ter več samotnejših in skritih kotičkov 368 strani 100 izletov z iztočnico: manj znano, a zanimivo in lepoplaninsko obarvanih izletov 348 strani 150 izletov manj znane, a čudovite izletniške točke v Sloveniji in zamejstvu 388 strani 100 izletov več poti k različnim zdravilnim točkam in nekaj izraziteje planinsko obarvanih izletov 336 strani