SOLIDARNIK. Za zdravo in solidarno Novo mesto POSEBNA IZDAJA SVETNIŠKE SKUPINE SOLIDARNOST V OBČINSKEM SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO

Transkrypt

1 ODLOČAJMO O SVOJI USODI Predlagamo, da ljudje sami odločijo o delu občinskega proračuna Str. 3 Z MISLIJO NA SKUPNO DOBRO Pogovor z Mitjo Sadkom, občinskim svetnikom Str. 5 SOLIDARNIK POSEBNA IZDAJA SVETNIŠKE SKUPINE SOLIDARNOST V OBČINSKEM SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO OTROKOM NAMENITI VEČJO SKRB Potrebujemo strategijo predšolske vzgoje Str. 6 1 ŠT. 3, DECEMBER solidarnost.novomesto@gmail.com Solidarnik so pripravili: Uroš Lubej, Mitja Sadek, Tomaž Levičar, Boštjan Pucelj, Luka Rems, Maja Žunič Fabjančič, Tina Furlan Turk (lektura), Sandra Hrovat (oblikovanje), ART 32 (tisk) // Naklada: izvodov. Izdala: Svetniška skupina Solidarnost Novo mesto, Občinski svet Mestne občine Novo mesto Za zdravo in solidarno Novo mesto Uroš Lubej, občinski svetnik, foto: Boštjan Pucelj Še tretje leto mandata v Občinskem svetu Mestne občine je za nami in Solidarnost Novo mesto, ena od najaktivnejših svetniških skupin, občankam in občanom znova pošilja svoje poročilo. Izvoljeni smo bili na neposrednih volitvah leta 2014, nastopili smo s programi in obljubami, naše delo je financirano s strani občinskega proračuna. Zato je še kako prav, da o svojih uspehih in neuspehih poročamo javnosti. Prebivalke in prebivalci te občine so tisti, za katere se borimo, in navsezadnje bodo tisti, ki bodo presodili, ali smo bili vredni zaupanja. Kdo smo in kako delujemo V Solidarnosti Novo mesto se združujemo tisti, ki se zavzemamo za transparentno delovanje Mestne občine Novo mesto, za vključevanje čim večjega števila ljudi v procese odločanja in za sonaravni razvoj mesta in podeželja. V občinskem svetu imamo dva svetnika, to sva Mitja Sadek in Uroš Lubej. Svetniška skupina pri svojem delu sodeluje s strokovno skupino, ki jo sestavljajo Maja Žunič Fabjančič, Tomaž Levičar, Luka Rems, Boštjan Pucelj, in seveda z lokalnim odborom naše politične stranke. Vključujemo se tudi v civilne organizacije, s katerimi delimo podobno vizijo razvoja lokalne skupnosti. Zavračamo delitev občinskega sveta na koalicijo in opozicijo. Zato nas pri razpravah in odločitvah v občinskem svetu nikoli ne zanima, kdo je nek predlog pripravil. Zanima nas zgolj kvaliteta predloga in njego- va skladnost z našimi temeljnimi programskimi usmeritvami. In vedno, kadar smo pripravili kak predlog, smo ga poskušali uskladiti z vsemi, ne glede na to, ali so podporniki župana ali pa sedijo v opoziciji. Številke govorijo Naša svetniška skupina v občinskem svetu nima odločilnega vpliva, saj smo na volitvah prejeli samo osem odstotkov glasov. Ne glede na to smo se zavezali, da bomo v občinskem svetu konstruktivno uresničevali program, s katerim smo nastopili na lokalnih volitvah. Predloge vodstva občine smo velikokrat dopolnjevali s svojimi amandmaji, stališči ali dodatnimi sklepi, nekajkrat pa smo vedno argumentirano glasovali tudi proti predlogom župana ali občinske uprave. Zanesljivo pa lahko rečemo, da smo ena najaktivnejših skupin in da smiselno uporabljamo vse tiste vzvode, ki jih kot občinski svetniki imamo. Od novembra 2014 do novembra 2017 smo tako aktivno z razpravami sodelovali na 26 sejah občinskega sveta. In če za primer navedemo samo eno statistiko: v tem mandatu je bilo v proceduro s strani svetnikov vloženih 443 svetniških pobud in vprašanj. Od tega smo jih Solidarniki vložili kar 110. Če so svetniki v treh letih dela vložili povprečno 14 svetniških pobud in vprašanj, jih je»povprečen«solidarnik vložil kar 55. Nekaj naših»akcij«predstavljamo spodaj, nekaj pa bolj podrobno tudi na naslednjih straneh tega poročila. Simbolno zaščitili naše gospodarstvo in kmetijstvo Naša prizadevanja v zadnjem letu bi lahko v glavnem strnili pod geslo»za zdravo Novo mesto«. Lanskega decembra je bil v občinskem svetu na našo pobudo sprejet sklep, s katerim smo izrazili nasprotovanje t. i.»tajnim sporazumom«ttip, CETA, TISA, s katerimi želijo svetovne elite tudi na račun zdravja prebivalstva kovati dobičke multinacionalk. Veseli nas dejstvo, da je zavedanje o škodljivosti teh sporazumov prodrlo tudi v lokalno politiko. Morda velja omeniti tudi to, da je bila to v tem mandatu edina točka dnevnega reda, ki so ga pripravili občinski svetniki sami (brez sodelovanja občinske uprave). Pod gradivo se je podpisalo več svetniških skupin z leve in desne strani, iz opozicije in iz koalicije. To je dokaz, da smo tudi politiki ljudje, ki znamo stopiti skupaj, kadar gre za vitalne interese. Nova drevesna politika Javnost je bila pred dobrim mesecem na nogah zaradi grobega poseka dreves na Glavnem trgu. Vendar to ni bil edini primer napačne odločitve na tem področju. Še več, gre za problematiko, ki tare tudi druge občine. Zelo počasi se krepi spoznanje, da drevesa niso pomembna»zgolj«čustveno ali estetsko. So del vitalne infrastrukture mesta (tako kot luči, ceste, kanalizacija). Za ljudi opravljajo številne pomembne funkcije čistijo zrak, odvajajo meteorno vodo, hladijo mesto v času poletne vročine itd. Strokovnjaki so izračunali, da je vsako mestno drevo vredno 1000 evrov in da na leto mestu prihrani še dodatnih 150 evrov. Solidarniki smo zato konec lanskega leta vložili svetniško pobudo, v kateri smo občini predlagali, da z ustreznimi ukrepi zaščiti premoženje, ki ga imamo v obliki dreves. Naredi naj se popis, kataster mestnih dreves, pripravi načrt njihovega vzdrževanja ter poskrbi za to, da bodo za mestna drevesa skrbeli tisti, ki so za to ustrezno usposobljeni. To, da nekdo kupi»motorko«, zagotovo še ni kvalifikacija, ki bi mu dajala pravico, da obračunava z mestnim drevjem in uničuje skupno premoženje. Jasno je, da bi tako velika občina lahko imela zaposlenega arborista ali pa bi z njim sodelovali vsaj pogodbeno. Veseli nas, da je vodstvo občine pobudo sprejelo: zagotovili so namreč, da so naši predlogi smiselni in da jih bo občina skušala čim prej uresničiti. Na resne premike še čakamo smo pa bili srečni ob novički, da so eno od dreves, ki jih je bilo potrebno odstraniti iz mestnega jedra, presadili ob novozgrajeni tlačilni poligon (»pumptrack«) na Loki. Odraz nove ozaveščenosti vodstva naše občine? Drevesa na Glavnem trgu torej niso padla zaman in pritisk javnosti pa tudi nas svetnikov bo očitno tokrat obrodil drevesa! Pospešiti je treba gradnjo kolesarskih stez in pešpoti Decembra lani smo imeli v občinskem svetu burno razpravo, ki pa se je navsezadnje končala pozitivno. Solidarniki smo se pridružili številnim organizacijam, ki so od občine terjale izgradnjo peš in kolesarske povezave med Grmom in Žabjo (oz. Gotno) vasjo, skozi Revozov kompleks. Prizadevanje civilne družbe in dogovori med občino in tovarno je bilo produktivno, saj je tam že videti gradbene stroje. Upamo, da zamuda pri izvedbi (obljubljeno je bilo, da bo povezava končana že poleti) ne bo predolga. Zakaj v Solidarnosti tako močno poudarjamo trajnostni promet? Bom začel z osebno izpovedjo. Vsako jutro se v službo odpravim s kolesom. Včasih sem kadar dežuje ali sneži sicer deležen čudnih pogledov in pripomb, da ne rečem celo posmeha. Vendar je z ustrezno opremo moč kolesariti kadar koli in to mnogo bolj udobno kot hoditi peš ali pa se peljati z avtom. Vendar se včasih vprašam, ali ne bi bilo za moje zdravje bolje, če bi storil tisto, kar v tem mestu dela velika večina ljudi, in se raje usedel v avto. Kot kolesar sem namreč veliko bolj kot voznik avtomobila izpostavljen zelo nevarnemu novomeškemu zraku. Novo mesto je eno najbolj onesnaženih mest v Sloveniji. Vsaj kar zadeva kakovost zraka. In to čuti z vsakim vdihom vsakdo, ki po našem mestu hodi peš ali se vozi s kolesom. Merilne naprave večkrat na leto pokažejo vrednosti onesnaženosti, ki so visoko nad priporočenimi. Dolgotrajna izpostavljenost tovrstnemu onesnaženju lahko že povzroči trajni upad pljučnih funkcij in na sploh vpliva na verjetnost pojava kroničnih bolezni. Poleg ogrevanja hiš je avtomobilski promet glavni vzrok onesnaževanja. In to je tudi razlog, da naša svetniška skupina ne neha»težiti«v občinskem svetu z opozarjanjem na dejstvo, da naša občina še vedno precej zaostaja za pametnimi in zdravimi mesti. V preteklih mandatih smo namreč bistveno premalo pozornosti namenjali kolesarskim stezam in peš povezavam. Še vedno se moramo boriti proti predsodku, da gre pri teh projektih za nek nepotreben nadstandard in da moramo»najprej vendar zgraditi ceste«. V resnici pa gre za najbolj potrebno osnovno infrastrukturo, ki jo uporabljamo vsi in ki koristi vsem. Spodbujanje drugačnih oblik mobilnosti je življenjskega pomena za zdravo življenje. Občina je julija letos poročala, da ima»v delu«kar šestnajst projektov, povezanih z izboljšanjem vitalne trajnostne infrastrukture. Seveda vsi skupaj nestrpno čakamo, da se bodo centimetri na papirju kmalu uresničili v kilometrih na terenu, kajti zaenkrat je bera res borna. Mandat novih parkirišč Občina v tem mandatu deluje pragmatično. Rešuje določene vsakodnevne probleme, kar lahko tudi pohvalimo. Hkrati pa se zdi, da pri reševanju vsakodnevnih tegob pozabljamo na dolgoročnejše koristi mesta. In tukaj smo v občinskem svetu imeli nekaj žolčnih diskusij in tudi nasprotovanj. Res je, da marsikdo, ki pride v mesto, ne najde parkirnega mesta. Občina je to rešila z novim (sicer bojda) začasnim parkiriščem v parku pri Kulturnem centru Janeza Trdine, ob tržnici, skupaj s Krko pa snujejo tudi parkirišče, ki bi»povozilo«kosovo dolino. Po našem mnenju so te odločitve napačne. Parkirišče na zemljišču, kjer je nekoč stala občina (pri kulturnem centru) je potrebno spremeniti v pravi mestni park, Kosovo dolino pa pustiti nedotaknjeno. Sodobna mesta gredo v smer omejevanja prometa, kar počnejo tako, da parkirišča spreminjajo v zelene površine (in ne obratno), znatna sredstva pa namesto v spodbujanje avtomobilskega prometa vlagajo v spodbujanje uporabe javnega prevoza, (so)uporabe avtomobilov, koles in pešpoti. Živimo v dobi, ko se zdi, da se da vse kopirati, podvajati in multiplicirati. A to je zgolj iluzija novih tehnologij. Imamo zgolj eno življenje, en planet, eno vodo in en zrak. Ne zapravimo jih. Šport za vse V ospredju našega zanimanja je tudi šport. Zavzemamo se za tak način financiranja športa, ki bo omogočil kar najširšo uporabo športnih objektov, tudi za tiste, ki si ne morejo privoščiti članarin in najemnin. Živimo v dobi družbenega razslojevanja, vse večjih socialnih razlik med ljudmi. S skupnimi sredstvi, iz občinskega proračuna, gradimo športno infrastrukturo toda to ni dovolj. Poskrbeti moramo, da jo bodo vsi prebivalci lahko tudi uporabljali. Naš svetnik Mitja Sadek je glede športa podal tudi dve konkretni pobudi. Najprej glede tega, da se občina bolj celovito loti spodbujanja teka na smučeh. Na novembrski seji pa smo opozorili na pomanjkanje enega izmed ključnih objektov za razvijanje plavalne kulture: pokritega bazena za vodne športe. Ekologija in solidarnost na prvem mestu Prav gotovo velja omeniti tudi našo skepso glede predlogov novih investicij v»dolenjskem Teš-u«, kot nekateri imenujejo Cerod. Prepričani smo, da nobeno dodatno investiranje ni upravičeno in da bi se morali usmeriti v bolj zeleno politiko. Se pravi, več ločenega zbiranja, usmerjanje v krožno gospodarstvo, več domačega kompostiranja. Prav tako menimo, da moramo biti občina vseh, tudi tistih, ki jih radi označujemo kot»manjšine«, kot»drugačne«in velikokrat manjvredne. Zato je ena naših zadnjih pobud usmerjena tudi v zaščito ranljive skupine, to je v LGBT-osebe. Želimo, da naša občina postane mavrična, pravična do vseh, z enakimi možnostmi za vse. Saj za pravičnost in enakopravnost navsezadnje gre, ali ne?

2 2 SOLIDARNIK Participatorni proračun Tekst in foto: Maja Žunič Fabjančič, grafika: mariborpp.si Odločajmo o svoji usodi V Solidarnosti Novo mesto predlagamo, da o delu občinskega proračuna neposredno odločijo občani sami. Izkušnje tovrstnih praks v drugih občinah so pozitivne. V smeri vzpostavljanja bolj vključujoče družbe in širjenja demokracije se vpeljujejo najrazličnejše rešitve za vključevanje prebivalk in prebivalcev v politične procese odločanja. Države in občine to počnejo zaradi transparentnosti delovanja, zaradi trajnostnega razvoja in nasploh zaradi višje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Pozitivnih učinkov zgodnjega vključevanja javnosti v odločanje je več. Prebivalke in prebivalci lahko s svojimi znanji in izkušnjami pravočasno opozorijo na napake pri sprejemanju pomembnih dokumentov in podajo rešitve. Take rešitve se lažje izvajajo, saj jih prebivalstvo bolje razume in sprejema, četudi se z njimi ne strinja popolnoma. Navedeni vključujoči postopek je tudi način zmanjševanja možnosti za blokiranje izvajanja sprejetih odločitev s strani posameznikov ali civilnih iniciativ nasprotnikov, ki niso imeli priložnosti izraziti svojih stališč, idej in pričakovanj. Vprašanje, kako vključiti v odločanje vse ljudi, na katere se odločitev nanaša, odkriva vsaj dva vzporedna procesa. Najprej gre za ozaveščanje prebivalstva, da sodelujejo kot aktivni državljani. Poleg tega pa je potrebno vzpostaviti mehanizme soodločanja, ki so sicer v domeni izvoljenih politikov. Primer dobre prakse: Novomeška Urbanka Konzorcij različnih civilnih organizacij in Krajevne skupnosti Center je letos spomladi izvedel projekt Urbanka, s katerim je delno uresničil zgoraj omenjene principe. Gre za t. i.»lokalno pisarno celovite urbane prenove«, ki je v enomesečnem delovanju združila tako izobraževanja za aktivno O tem, da lokalno prebivalstvo potrebuje in želi možnost neposrednega podajanja idej, priča kar 215 prejetih pobud. državljanstvo kot tudi predstavila mehanizme za vključevanje javnosti v procese odločanja. O tem, da lokalno prebivalstvo potrebuje in želi možnost neposrednega podajanja idej, priča kar 215 prejetih pobud. Pobude se v glavnem navezujejo na urejanje prostora in dejavnosti v lokalnem okolju, ki jih lahko koristijo občanke in občani. Konzorcij je vse pobude že podal na Mestno občino Novo mesto. Eno izmed pobud pa bodo udeleženci sami tudi uresničili: v mestu tako že nastaja nov javni prostor miren kotiček, ki jo je predlagalo več obiskovalcev Urbanke. Najvišja oblika neposredne demokracije: participatorni proračun Eden izmed mehanizmov soodločanja je tudi participatorni proračun. V Sloveniji to rešitev izvajajo že mestni občini Maribor in Nova Gorica ter v občinah Ajdovščina, Ankaran in Komen, sicer pa že v več kot 1500 mestih po vsem svetu. Obstoječi sistem sprejemanja občinskega proračuna dopušča občankam in občanom zelo omejeno vlogo pri odločanju o občinskih investicijah, čeprav so ravno oni tisti, ki najbolj poznajo težave v lokalnem okolju. Participatorni proračun pomeni neposredno odločanje občank in občanov o tem, katere investicije naj se v nekem okolju (državi, občini ali krajevni skupnosti) izvajajo. To pomeni, da o delu občinskega proračuna ne bi več odločalo 30 svetnikov, ampak vse volivke in volivci občine. Kako torej poteka proces participatornega proračuna? V prvi fazi občani opazijo problem ali dobijo ideje za izboljšanje. Nato se njihovi predlogi formulirajo in uskladijo s strokovnimi službami (glede možne uresničljivosti). Na koncu sledi glasovanje občanov o naboru projektov. Izberejo se tisti projekti, ki imajo največje število glasov in jih je možno izvesti glede na razpoložljiva sredstva v proračunu. Raznovrstni predlogi za skupno dobro Kateri so projekti, ki bi jih lahko izvedli v Mestni občini Novo mesto? Glede na pobude, ki so jih občanke in občani oddali v Urbaki, lahko zaključimo, da so zelo raznovrstni. Naštejmo le nekaj pobud: ureditev in vzpostavitev novih mestnih parkov in otroških igrišč, ureditev novih športnih parkov, telovadnic, sprehajalnih in kolesarskih poti, ureditev območja ob Krki, postavitev olimpijskega bazena, ureditev gradov, ureditev pločnikov, mestnega prometa in javnega potniškega prometa, parkirišč in poti za ovirane, ureditev urbane opreme s tablami, novi pitniki in pasji smetnjaki, nove mestne stojnice in klopi, nove brvi čez Krko, gokart poligon,»pump track«, koncerti lokalnih glasbenih skupin na odprtem, več prireditev, piknik prostori ob Krki, kino na prostem, labirint, brezplačna izposoja koles. Kaj pa so Novomeščanke in Novomeščani želeli v programski ponudbi in infrastrukturi mestnega jedra? Večjo ponudbo v starem mestnem jedru (ribarnica, drogerija, pekarna, zadruga oblikovalcev...), večjo gostinsko ponudbo, stanovanja za mlade družine in varovana stanovanja za starejše, medgeneracijski center... Del podanih pobud se že uresničuje. S participatornim proračunom pa bi omogočili, da se različni deli mesta razvijajo bolj enakomerno, presegajo parcialne interese posameznikov, v okviru krajevnih skupnosti pa bi občanke in občani predlagali in Ljudje si želijo soodločanja: v okviru projekta Urbanka so prispevali kar 215 pobud. z glasovanjem izbrali prioritetni seznam investicijskih projektov. Ali lahko tudi naša občina prenese primere dobrih praks od drugod v lastno okolje, bo pokazal čas v prihodnjih letih. Do tedaj ostaja neizkoriščen potencial, ki bi lahko izboljšal kakovost življenja Dolenjk in Dolenjcev. Imate predlog? Pišite na solidarnost.novomesto@gmail.com ali pokličite Luka Rems Za odprto delovanje krajevnih skupnosti Predlagamo, da občina skupaj s krajevnimi skupnostmi poskrbi za to, da bodo informacije o njihovem delu ažurno posredovane krajankam in krajanom. Krajevnim skupnostim kot ožjim delom občine so s Statutom Mestne občine Novo mesto podeljene nekatere pristojnosti ter možnosti za sodelovanje pri opravljanju javnih zadev. Skrbijo predvsem za manjša urejanja na svojih območjih ter predstavljajo vez med prebivalci in občino. Za njihovo delovanje je zato bistveno kakovostno obveščanje in dialog z ljudmi. Kaj imam v mislih? Predpostavimo posameznika, ki živi v eni izmed krajevnih skupnosti v novomeški občini. Želi se seznaniti s projekti in drugimi aktivnostmi, ki potekajo na njegovem območju. Zanimajo ga odločitve, stališča ter morebitni akti sveta krajevne skupnosti. Ravno tako bi rad vedel, kdaj so uradne ure ter sklicane seje. Vse skupaj želi preveriti z uporabo svetovnega spleta. Informacije o delu KS pomanjkljive Možnost, da bo posamezniku na ta način uspelo pridobiti zgoraj naštete informacije, je zelo majhna. Na spletišču krajevnih skupnosti ( si/krajevne-skupnosti/) so večinoma objavljeni le elektronski naslovi, sestave svetov in tu in tam kakšna novica oziroma zapisnik. Ne boste verjeli, ampak določene krajevne skupnosti nimajo niti zapisanih pravilnih in popolnih poštnih naslovov, da o telefonskih številkah sploh ne govorimo, saj so prava redkost. Podobno ni ne duha ne sluha o uradnih urah in tako naprej. Nasploh je situacija sledeča: Izrazita neaktivnost, pomanjkljivo objavljanje, večmesečno zamujanje, površne novice in malomaren odnos do obveščanja. Večina krajevnih skupnosti (13 od 23) sploh ne objavlja nobenih zapisnikov, oziroma jih je prenehala objavljati (5 od 23) ali pa to počne neredno in z veliko zamudo (3 od 23). Le krajevni skupnosti Drska in Uršna sela redno osvežujeta spletno stran z zapisniki, a je težava, ker spletna stran prikazuje zgolj zadnjih deset objav. Prav nobena krajevna skupnost nima kataloga informacij javnega značaja, kjer bi bile zapisane bistvene informacije o organu, enako velja za uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja.

3 SOLIDARNIK 3 Vključevanje javnosti Uroš Lubej Za vpeljavo demokratičnih mehanizmov Predlogi Solidarnosti za Poslovnik občinskega sveta: 1. vključevanje javnosti v procese odločanja, 2. sorazmernost v delovnih telesih občinskega sveta, 3. prihranek pri konstitutivni seji občinskega sveta, 4. obvezna obrazložitev vodstva občine, zakaj nek predlog ni bil sprejet. Delavnica z dijaki: Kaj potrebuje Novo mesto? (foto Mihael Težak) Možnosti za vključevanje ljudi v procese odločanja so neomejene: zbiralnik idej na Glavnem trgu (foto Maja Žunič Fabjančič) Večina svetniških skupin v občinskem svetu in tudi občinsko vodstvo sta zavrnila predlog Solidarnosti Novo me sto, da bi vse odločitve, ki jih sprejema občinski svet, šle tudi skozi postopek javne obravnave. To pomeni, da bi vsak občan, vsako društvo, zavodi in podjetja lahko v fazi sprejemanja ključnih odločitev podali svoje predloge in s tem sooblikovali občinsko politiko. Nekateri vladajoči politiki in uradniki v naši občini si na žalost mnenj in predlogov ljudi ne želijo niti slišati, kaj šele jih upoštevati ali na njih vsaj dostojno odgovoriti. Župan in nekatere svetniške skupine so s tem tudi kršile zavezo iz Dogovora o sodelovanju, ki smo ga podpisali na začetku mandata. Povožena so bila priporočila Evrope in države S tem ne bi bila odvzeta nobena pristojnost voljenih organov gre zgolj za to, da bi se politika in uprava morala opredeliti do vprašanj in stališč javnosti. Odločitev bi, kot do sedaj, na koncu sprejel občinski svet. Predlog bi pripomogel k uresničevanju številnih deklariranih ciljev naše občine. Vključevanje javnosti namreč glede na dobre prakse drugod pripomore k sprejetju kvalitetnejših in učinkovitejših predpisov. Zagotovi se bolj transparentno, bolj demokratično in odgovornejše sprejemanje odločitev. Občina denimo sprejema odlok, s katerim določi obračunavanje dajatve za stavbno zemljišče. Se pravi, odločitev, ki neposredno prizadene denarnice občank in občanov pa tudi poslovnih subjektov. Zakaj se slednji glede tega s svojimi predlogi ne bi smeli izrekati? Predlog Solidarnosti je sicer usklajen s številnimi evropskimi in slovenskimi deklaracijami o pomenu sodelovanja javnosti pri pripravi odlokov. Evropski svet je marca leta 2000 sprejel Nekateri vladajoči politiki in uradniki v naši občini si na žalost mnenj in predlogov ljudi ne želijo niti slišati, kaj šele jih upoštevati ali na njih vsaj dostojno odgovoriti. lizbonsko strategijo. Med dru-gimi temeljnimi principi je tu naveden tudi princip sodelovanja z javnostjo. Državni zbor je leta 2009 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti, v kateri je zapisano:»tudi v občinah se posveča premalo pozornosti kvaliteti predpisov in sodelovanju z zainteresirano javnostjo«. Varuh človekovih pravic je redno priporočal, da bi bilo potrebno občine z zakonom obvezati k obveznemu posvetovanju z javnostjo pri sprejemanju predpisov. Gre tudi za neposredno kršitev dogovora o sodelovanju pri vodenju Mestne občine Novo mesto, ki ga je župan podpisal z večino svetniških skupin občinskega sveta. V navedenem dogovoru je v 3. členu izrecno navedeno, da je pri vodenju občine potrebno»vključevati in povečati vpliv občank in občanov, zainteresirane javnosti in stroke v procese odločanja«. Pozitivni učinki predlaganega amandmaja Kot je bilo zapisano v obrazložitvi amandmaja Solidarnosti, bi z upoštevanjem dosegli, da bi bili sprejeti odloki kakovostnejši in učinkovitejši. Omogočili bi zainteresirani javnosti, da v predpise vključuje svoje znanje in izkušnje. S tem mehanizmom bi v obravnavi pridobili nove ideje in zamisli. Odloki bi imeli višjo stopnjo (demokratične) legitimnosti, saj bi imeli pri njihovem sprejemanju možnost sodelovati vsi občani in občanke.»s sprejetjem predlaganega amandmaja bomo gradili trajen dialog z občankami in občani oziroma organizacijami. Odločitve bomo sprejemali skupaj z vsemi udeleženci, na bolj transparenten in odgovornejši način«, smo zapisali Solidarniki. Odloki, sprejeti na vključujoč način, pa se seveda tudi učinkovitejše izvajajo. Javnost je z njimi seznanjena že v fazi sprejemanja, poleg tega pa udeleženci pravila, pri katerih sodelujejo tudi sami, spoštujejo, upoštevajo in uresničujejo veliko bolj kot pravila, ki so sprejeta»od zgoraj«. Pravičnejša delitev sedežev v kadrovski komisiji Solidarnost pa je bila uspešnejša pri drugih, sicer za občane nekoliko manj pomembnih predlogih. Dosegli smo, da se mora pri imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja upoštevati načelo sorazmernosti. Do sedaj je bilo namreč tako, da je imela županova koalicija v tem delovnem telesu (in tudi drugih) nesorazmerno veliko svojih članov. Prav tako je Solidarnost dosegla, da se bo kadrovska komisija imenovala že na konstitutivni seji, s čimer se bo precej privarčevalo pri stroških za sejnine občinskih svetnikov. Do sedaj sta bili namreč potrebni kar dve seji občinskega sveta (in s tem dvojni strošek), da je občinski svet začel normalno delovati. Sedaj bo za to potrebna zgolj ena seja. Prav tako pa smo v Solidarnosti dosegli, da se ohranijo zapisani standardi pri gradivih, ki jih župan in občinska uprava posredujeta občinskemu svetu. Vsa gradiva morajo biti ustrezno in pravočasno obrazložena. Kršitev zakonodaje Ker so krajevne skupnosti skladno s statutom občine pravne osebe javnega prava in kot take zavezane po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (1. člen), lahko prav vsak zahteva zapisnike, akte, študije in druge dokumente, ki se navezujejo na delovanje krajevnih skupnosti. Žal se ljudje načeloma nimajo časa ukvarjati s temi rečmi, poleg tega pa v javnosti obstaja vtis, da lahko tovrstni zahtevki škodujejo pri uveljavljanju v lokalnem okolju. Rešitev se ponuja v 10. členu navedenega zakona (proaktivna transparentnost), ki določa, katere informacije javnega značaja morajo zavezanci po zakonu sami posredovati na svetovni splet. Gre za programe, stališča, mnenja, predpise, predloge predpisov in druge informacije javnega značaja, ki so med drugim konkretizirane v 9. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja kot podatki o pomembnejših dogodkih, odločitvah in novostih pri organu (novice o delovanju organa). Takšni podatki so brez dvoma vključeni v zapisnike in poročila. Dolžnost krajevnih skupnosti je tudi priprava, objava ter redno vzdrževanje kataloga informacij javnega značaja (8. člen zakona), v katerem morajo biti bistveni podatki o organu (naslov, kontaktni podatki, uradne ure), seznam različnih dokumentov ter način dostopa do informacij. S tem je povezana obvezna določitev uradne osebe (9. člen zakona), ki skrbi za obravnavanje zahtevkov, objavo dokumentov in druge naloge. Na občinski ravni Odlok o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto v 17. členu določa, da so seje sveta krajevne skupnosti javne. Izrecno je navedeno, da se javnost zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu krajevne skupnosti ter z objavo vabil in zapisnikov sej sveta na spletni strani Mestne občine Novo mesto. V predstavljenih predpisih časovni roki v zvezi z zapisniki, vabili in podobnimi dokumenti niso določeni, a je iz namena predpisov jasno, da morajo biti objave ažurne. Objavljanje z večmesečno zamudo ni sprejemljivo, saj to vpliva na Odprto delovanje krajevnih skupnosti omogoča razpravo in oblikovanje novih idej, s tem pa v boljše in za prebivalce koristnejše odločitve. transparentnost in ljudem onemogoča organiziranje družbenih aktivnosti. Iz zapisanega nedvoumno izhaja, da krajevne skupnosti v novomeški občini kršijo predpise, s tem ko ne objavljajo zahtevanih informacij, oziroma tega ne počnejo redno, nimajo katalogov informacij javnega značaja ter določenih uradnih oseb, kar močno vpliva na transparentnost delovanja. Čeprav so seje javne, ni mogoče ugotoviti, kdaj potekajo, to pa pomeni, da namen ni zagotovljen. Enako velja za odločitve, stališča in mnenja svetov krajevnih skupnosti. Če se ljudje hitro in enostavno ne morejo seznaniti z njimi, je vse ostalo odveč, saj družbena reakcija ne bo imela učinka. Seveda to morda ustreza tistim, ki so v svetih krajevnih skupnostih, saj ne marajo»tečnih«posameznikov, a to ni zakonito. Glede konkretnih zahtevkov za informacije javnega značaja je ob odsotnosti uradnih oseb stanje temu primerno. Konec meseca avgusta sem na Krajevno skupnost Mestne njive poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahteval določene dokumente. V zakonsko predpisanem roku 20 delovnih dni ni bilo odziva, zato sem vložil pritožbo na Urad informacijskega pooblaščenca zaradi molka organa. Do trenutka priprave prispevka o pritožbi še ni bilo odločeno. Transparentnost prinaša boljše rezultate Naj bo za konec povsem jasno: krajevne skupnosti niso zasebne združbe, njihovo delovanje mora biti javno in transparentno, kar velja tudi za seje svetov. Dolžnost tistih, ki delujejo v krajevnih skupnostih, je, da spoštujejo predpise. Ugovore v smislu, da gre za iskanje dlake v jajcu, je potrebno zavrniti, saj gre za izjemno pomembne reči, ki preprečuje zasledovanje zasebnega interesa in morebitno korupcijo. Odprto delovanje krajevnih skupnosti in pravočasna objava informacij, ki so pomembne za krajane, omogočajo razpravo v skupnosti in oblikovanje drugačnih idej, s tem pa možnost tekmovanja, kar na koncu vodi v boljše in za prebivalce koristnejše odločitve. Vključevanje ljudi v procese odločanja krepi zavest o pomenu skupnega iskanja rešitev ter zagotavlja zadovoljstvo posameznika v lokalni skupnosti. V Solidarnosti Novo mesto menimo, da bi se Mestna občina Novo mesto morala lotiti težav v zvezi s transparentnostjo in informacijami javnega značaja pri krajevnih skupnostih. Dejstvo je, da zadeve ne funkcionirajo. Predlagamo sestanek s predsedniki krajevnih skupnosti, na katerem bi jih seznanili z obveznostmi, ter pripravo priporočil za enotno postopanje na tem področju (okvirni roki za objavljanje, uporaba spletišča krajevnih skupnosti, zapis kontaktnih podatkov ). Menimo, da bi v ta namen na občini morali organizirati delovno skupino, ki bi jo sestavljali sodelavci s področja informacij javnega značaja in krajevnih skupnosti ter svetovalec za področje delovanja in razvoja krajevnih skupnosti, ki deluje kot posvetovalno telo župana. Delovna skupina bi pomagala pri pripravi katalogov informacij javnega značaja ter določitvi uradni oseb.

4 4 SOLIDARNIK Novi svetnik iz vrst Solidarnosti: Mitja Sadek Uroš Lubej, foto Boštjan Pucelj Z mislijo na skupno dobro Januarja letos je iz osebnih razlogov odstopila naša svetnica Nina Jakovljević. Nina je še vedno zvesta članica Solidarnosti Novo mesto, v občinskem svetu pa jo je nadomestil Mitja Sadek. Mitja, prosim, povejte nekaj o sebi in svojem delu. Rojen sem leta 1976 v Novem mestu, kjer sem obiskoval bršljinsko osnovno šolo ter maturiral na Gimnaziji Novo mesto. Po izobrazbi sem magister zgodovinskih znanosti ter profesor latinščine. Svoje prve zaposlitve sem našel v različnih slovenskih gimnazijah, kjer sem poučeval latinščino in zgodovino. Kasneje sem se ustalil v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, največjem slovenskem regionalnem arhivu. V njem sem bil najprej nekaj let zaposlen kot arhivist in vodja novomeške enote na gradu Grm, od leta 2014 pa sem direktor zavoda. Že pred kandidaturo za svetnika ste bili precej aktivni tudi izven delovnega mesta. Za novomeško revijo Park sem dlje časa pisal družbenokritične kolumne ter objavljal poljudne prispevke o lokalni zgodovini. Napisal sem tudi precej strokovnih člankov s področja zgodovinopisja, veliko pa sem se ukvarjal tudi s prevajanjem, predvsem iz latinščine. Nekaj let ste preživeli tudi kot učitelj in razrednik na novomeški gimnaziji. Kaj ste se tam naučili, če malo obrnemo vloge? Na nek način sem se med poučevanjem verjetno res naučil več, kot so se dijaki naučili od mene. Predvsem pa to, da je izreden privilegij in tudi odgovornost imeti toliko časa na voljo mlade ljudi, na katere imaš možnost vplivati, jih izobraziti, omikati, širiti njihova obzorja. Še vedno pa sem prepričan, da je glavni predpogoj za dobrega učitelja to, da mora najprej sam videti smisel v tem, kar poučuje. Svoje intimno prepričanje, da je TAJNI SPORAZUMI to, kar poučuje, tudi koristno, pa mora na učence znati prenesti na dovolj prepričljiv in privlačen način. Mnogo ljudi danes gleda na politiko negativno. Javna podoba politike in politikov se žal vse od osamosvojitve vztrajno slabša. Zdi se, kot da smo v obdobju rojevanja naše države dejansko verjeli politikom, ki smo jim nenazadnje tudi zaupali projekt ustanovitve lastne države. Odtlej pa je videti, kot da ne vidimo smisla v političnem boju za javno dobro, kar se simptomatično kaže tudi v čedalje manjši volilni udeležbi. Prišli smo celo do te točke, da je beseda politik postala skoraj sinonim za prevaranta in zvijačneža, ki dela predvsem v svojo korist. Povprečni državljan se tudi zato čedalje bolj omejuje na»obdelovanje svojega vrta«in kaže le malo zanimanja za skupne zadeve. Toda moralo bi biti ravno obratno. Stari Grki, ki so izumili demokratični sistem, so od slehernega državljana zahtevali konkreten družbeni angažma, za tiste pa, ki so se ukvarjali le s svojimi zasebnimi stvarmi, pa so skovali poveden izraz idioti, kar dejansko pomeni zasebniki. Kakšna so vaša pričakovanja na ravni občinske politike? Svoja pričakovanja glede občinske politike bi lahko strnil v nekaj osnovnih načel: občinska oblast naj upravlja z občino kot odgovoren gospodar in pri tem vedno misli na skupnost občanov, ki jim mora služiti. Občinsko vodstvo naj pred osebne in parcialne interese vsakič postavlja javno dobro in občo korist - vsako svojo odločitev pa mora biti pripravljena kadar koli upravičiti pred kritiko javnosti. Na podlagi jasnih strateških usmeritev mora odločno ukrepati, da bi lahko občina napredovala v smeri trajnostnega razvoja. Glavno merilo za uspešnost vodenja občine pa so lahko le ljudje in njihova kakovost bivanja. Kako ocenjujete delo novomeške občine? Ker šele nekaj mesecev bolj intenzivno spremljam občinsko politiko, ne bi bilo prav, da se postavljam v vlogo vsevednega razsodnika. Toda vsi, tako prebivalci občine, njeni obiskovalci ter občinska oblast se v resnici dobro zavedamo, da Občinska oblast naj upravlja z občino kot odgovoren gospodar in pri tem vedno misli na skupnost občanov, ki jim mora služiti. Občinsko vodstvo naj pred osebne in parcialne interese vsakič postavlja javno dobro in občo korist - vsako svojo odločitev pa mora biti pripravljena kadar koli upravičiti pred kritiko javnosti. smo še zelo daleč od trenutka, ko bomo lahko samozavestno dejali, da je živeti v Novem mestu prijetno, zdravo in zabavno. Problemi so vidni pravzaprav na vseh področjih žitja Mestna občina Novo mesto brani svoje gospodarstvo Občinski svet Mestne občine Novo mesto je konec decembra 2016 na pobudo svetniške skupine Solidarnost in še nekaterih drugih svetniških skupin sprejel sklepe, s katerimi nasprotuje sprejetju sporazumov TTIP, CETA in TiSA. in bitja urbanizem, promet, okoljska problematika, športna infrastruktura, družabno življenje Za to stanje seveda ni odgovorna le sedanja oblast, temveč je to predvsem dediščina številnih predhodnih. Upam le, da bo vsako občinsko vodstvo odslej premoglo dosti več poguma, drznosti, velikopoteznosti - seveda ob jasnih razvojnih ciljih. Novo mesto je danes žal precej nesrečna podoba malega provincialnega mesta, kjer so bila leta in leta glavna vodila (pod)povprečnost, neambicioznost in dolce far niente. Na katerih področjih ste se do sedaj kot svetnik angažirali? Opozoril sem na pomen zelenice pred Kulturnim centrom Janeza Trdine, ki ji grozi izginotje. Namesto da bi izkoristili edinstveno zgodovinsko priložnost in Novemu mestu vrnili mestni park, ki ga je prav tam nekoč že imelo (Kettejev park pred 2. svetovno vojno), občina ne daje jasnih odgovorov, kaj pravzaprav namerava narediti na tej lokaciji. Ne pozabimo, da je to tudi kraj najvišje pietete, saj je bilo tu več kot stoletje edino mestno pokopališče, na kar bi lahko simbolično spominjal mir v novem, večjem, bolj urejenem in prijetnem mestnem parku. Poleg tega sem na eni izmed občinskih sej izpostavil problem spominskega obeleževanja v mestnem jedru, ki kar kliče po celostni ureditvi. Angažiral sem se tudi na področju športa, med drugim z opozarjanjem, da je treba bolje organizirati in izvajati urejanje prog za tek na smučeh, s katerim se v zimskih mesecih ukvarja čedalje več ljudi. Poleg tega sem dajal konstruktivne predloge in pripombe k različnim aktom s področja kulture, športa in lokalne samouprave, ki smo jih obravnavali na mestnem svetu. Dobre novice iz občinskega sveta Ne samo fizična obnova Foto: Tomaž Levičar Kaj je tisto, kar v Novem mestu najbolj cenite? In kaj je naš največji potencial? Ljudje, ki jim nismo dali možnosti, da razvijejo svoje potenciale, čudovita narava, ki je še nismo vse uničili, in skriti mestni kotički, ki jih še nismo odkrili in predstavili javnosti. Naj kot zgodovinar zaključim na svoj način v mestu imamo vsaj tri neodkrite bisere, tri neprecenljive zaklade kulturne dediščine, ki so po mojem mnenju trenutno največja skrivnost za Novomeščane, nekaj tudi zato, ker ni nobeden od njih v občinski lasti in je le redko deležen zaslužene pozornosti: kapiteljski arhiv, frančiškanski arhiv ter novomeška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V vseh treh primerih gre za bogate zbirke unikatnega arhivskega gradiva in tri stebre, s katerimi stoji in pade poznavanje novomeške zgodovine. Znani slovenski ekonomist Jože P. Damijan je v svoji študiji ugotovil, da bi lahko tajni sporazumi še posebej prizadeli farmacevtsko, avtomobilsko in kmetijsko panogo. Vse tri so ključnega pomena za dolenjsko in novomeško gospodarstvo. Zato je vodja svetniške skupine Solidarnost Uroš Lubej podal pobudo, da se tudi novomeški občinski svet negativno opredeli do teh sporazumov. Občinski svet je predlog sprejel. V prvem sprejetem sklepu občinski svet ugotavlja, da»sporazumi TTIP, CETA in TiSA predstavljajo veliko tveganje za socialne, ekološke, zaposlitvene in prehranske standarde, da se sprejemajo na netransparenten in nedemokratičen način, brez vključevanja prebivalstva Evrope ter njenih regij in občin. V drugem sklepu pa je občinski svet zadolžil župana, da pozove Vlado Republike Slovenije, evropske poslance ter Državni zbor naj odrečejo podporo, ne ratificirajo oziroma zavrnejo predloge za sklenitev in podpis omenjenih sporazumov. Sprejete sklepe in njihovo obrazložitev so pripravili v svetniški skupini Solidarnost Novo mesto. Sopredlagatelji sklepov so bili tudi svetniki iz vrste Slovenske ljudske stranke (Martina Vrhovnik, mag. Franc Bačar, Alojz Golob) ter trije drugi svetniki različnih strank oziroma nestrankarskih list (Adolf Zupan (DeSUS), Dušan Kaplan (SzV) ter samostojni svetnik Jiři Volt). Sprejem sklepov so poleg predlagateljev v celoti ali delno podprli še svetniki iz vrst Liste Gregorja Macedonija, Liste Ivana Kralja, Gospodarsko aktivne stranke ter romski svetnik. Nasprotovali pa so jim v SDS, NSi in en svetnik stranke DeSUS. Kot zanimivost naj povemo tudi to, da je to zaenkrat edini primer v tem mandatu občinskega sveta, da so celotno točko dnevnega reda (sklepe in obrazložitve) pripravili člani občinskega sveta, brez pomoči občinske uprave. Pri pripravi gradiv so sodelovali tako svetniki iz vrst»koalicije«kot tudi»opozicije«. Občinski svet je z odločitvijo opozoril na veliko nevarnost, ki preti npr. Krki, če bi se uveljavila zahteva Američanov, da se podaljša patentna zaščita za zdravila. Novomeška farmacevtska industrija namreč temelji na proizvodnji generičnih zdravil. Hkrati bi bili seveda prizadeti tudi bolniki, saj bi se cena zdravil lahko bistveno povišala. Mestna občina Novo mesto se je s tem dejanjem pridružila že več tisoč regijam in občinam na območju Evropske unije, ki nasprotujejo sprejemu t. i. tajnih sporazumov. V Solidarnosti Novo mesto smo v številnih razpravah poudarjali tisto, na kar opozarjajo strokovnjaki. Zgolj fizična obnova za oživitev mestnega jedra ni dovolj. Je lahko celo nevarna, saj dolgotrajna obnova lahko zatre poslovne subjekte v mestnem jedru, ki v času polne zapore in odprtega gradbišča ostanejo brez strank in s tem brez preživetja. Občina zato sprejema ukrepe, ki bodo, upajmo, zagotovili, da bo novomeški Glavni trg po fizični obnovi postopoma zaživel s svojimi polnimi potenciali. Občinski svet je že na začetku mandata znižal obstoječi»davek na nepremičnine«(nusz) za zasedene poslovne površine v mestnem jedru. Prav tako je občina postala lastnica nekaterih nepremičnin v mestnem jedru, ki bi lahko postala bodoča socialna ali najemniška stanovanja, ki jih v Novem mestu zelo primanjkuje. Solidarnost je v občinskem svetu predlagala tudi subvencioniranje prenove objektov kulturne dediščine, subvencioniranje stanovanjskih najemnin, subvencioniranje obrestnih mer pri najemu kreditov za obnovo, subvencioniranje programov dejavnosti, vpeljavo služnosti na fasadah in strehah, s čimer bi občina ob soglasju lastnikov lahko prevzela del skrbi za obnovo in vzdrževanje fasad v mestnem jedru. Na septembrski seji občinskega sveta je občina prav tako potrdila načrt nakupa nepremičnine (ki bi lahko služila tudi za delovanje ukinjenega mestnega vrtca Palčica), poleg tega pa je bil na oktobrski seji sprejet pravilnik o spodbujanju razvoja starega mestnega jedra, s katerimi bomo omogočili subvencioniranje programov in prenov v mestnem jedru. Zaenkrat sicer še z zelo skromnimi sredstvi, vendar je bil prvi korak vendarle narejen.

5 SOLIDARNIK 5 Krožno gospodarstvo in Center za ravnanje z odpadki Uroš Lubej, foto B. B. Župani, razmislite o zaprtju Ceroda V Solidarnosti Novo mesto dvomimo v smiselnosti nadaljnjega investiranja v dolenjski center za ravnanje z odpadki. Dolenjski Center za ravnanje z odpadki (Cerod) je dolenjskim in belokranjskim občinam ustanoviteljicam predlagal nov model ravnanja z odpadki. Vključuje 5,5-milijonsko investicijo v napravo za mehanskobiološko obdelavo odpadkov in v zunanjo ureditev, ki bi ju financirali iz občinskih proračunov. Ob tem v podjetju načrtujejo sodelovanje z ljubljansko Snago, ki naj bi zagotavljala manjkajočo količino odpadkov in delno skrbela za mehansko in biološko obdelavo. Investicija je namreč ekonomsko upravičena samo v primeru, da bo zagotovljenih ton odpadkov. Sedaj pa jih v Cerodu zberejo le ton. V Solidarnosti smo prepričani, da občine in Cerod še niso dovolj celovito utemeljili nujnosti nadaljnjega investiranja v center. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o naslednjem scenariju: (1.) stopnjevati bi morali politiko ločevanja odpadkov in domačega kompostiranja, (2.) spodbujati bi morali trende krožnega gospodarstva in zmanjševati skupno količino nastalih odpadkov in (3.) zapreti bi morali Cerod. Primerljive cene obdelave in odlaganja odpadkov namreč dosegamo tudi v drugih centrih za ravnanje z odpadki, potrebnih količin za ekonomsko rentabilno odlaganje odpadkov pa ni dovolj in jih tudi v prihodnje najverjetneje ne bo. Intenzivirati ločeno zbiranje odpadkov Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da Komunala Novo mesto ločeno zbere le okoli 40 odstotkov vseh odpadkov. To pomeni, da jih mora približno 60 odstotkov poslati v dodatno mehansko-biološko obdelavo Očitno je, da imamo na tem področju še veliko rezerv. Ljubljanska Snaga, denimo, ločeno zbere 65 odstotkov odpadkov. S povečevanjem ločenega zbiranja postanejo potrebe po mehansko-biološki obdelavi in po odlaganju sorazmerno nižje. Poleg tega ločeno zbiranje odpadkov ljudi ne stane nič, infrastruktura je že vzpostavljena, nadaljnja obdelava pa ni strošek občanov. Ljubljanske odpadke voziti na Dolenjsko? Dejstvo je tudi, da občine družbenice sedaj zberejo zgolj ton odpadkov. Bistvenega povečanja tudi v prihodnje ni pričakovati kvečjemu obratno, saj celotna družba teži k zmanjševanju količin odpadkov. Se pravi, da se mora Cerod truditi, da na naše območje pripelje dodatnih ton odpadkov. Samo v tem primeru se investicija izplača oziroma, če teh odpadkov ne bo, bomo vsi skupaj plačevali bistveno več se pravi, položnice Komunale bodo višje. Zadnja»rešitev«gre torej v smer iskanja partnerja iz Ljubljane, ki bo k nam pripeljal dodatne odpadke. Se pravi, na Dolenjsko bomo vozili ljubljanske smeti je to res potrebno? Zanesljiva oskrba ali past? V Cerodu pravijo, da z investicijo Dolenjska in Bela krajina dobivata zanesljivo in dolgotrajno izvajanje skrbi za odpadke. Poleg tega naj bi z investicijo zagotavljali tudi sprejemljivo ceno in neodvisnost od razmer na trgu. Vendar je to argument na trhlih nogah. Zdi se namreč, da se lahko zgodi ravno obratno: postali bomo talci lastne investicije. Sedanja cena obdelave in odlaganja odpadkov na odlagališču (ki navsezadnje bremeni občane na položnicah) je 152 evrov na tono. Po izvedbi projekta bi cena znašala med 115 in 120 evrov na tono. Po podatkih medijev nam na drugih odlagališčih že sedaj ponujajo enako ceno (okoli 120 evrov na tono). Če bi odpadke vozili drugam, seveda ne bi potrebovali 5,5-milijonske investicije, ki jo bodo prav tako plačali občani. Se pravi, da bo cena tone odpadkov, Naši predlogi: 1. stopnjevati bi morali politiko ločevanja odpadkov in domačega kompostiranja, 2. spodbujati bi morali trende krožnega gospodarstva in zmanjševati skupno količino nastalih odpadkov, 3. zapreti Cerod. če vračunamo še vrednost investicije, dejansko še dodatnih evrov na tono. Ostane zgolj argument neodvisnosti od razmer na trgu. Tudi ta argument je zelo vprašljiv. V Sloveniji imamo preveč centrov za ravnanje z odpadki. Številni se, tako kot naš, borijo s pomanjkanjem odpadkov. Zbirni center v Ljubljani ima velike izgube, saj je odpadkov enostavno premalo. Poleg tega gre trend vsekakor v ločevanje in recikliranje. Krožno gospodarstvo je že dolgo nov posel. Se pravi, da bo potreb po predelavi in odlaganju čedalje manj: vse več bo ponovne uporabe. Obstoječe predelovalnice in odlagališča se bodo najverjetneje borila za smeti in malo verjetno je, da bi cene na trgu rastle. Se pravi, da je malo verjetno, da nas bi kdor koli lahko izsiljeval z visokimi cenami. Situacija se bo z vidika podjetja, ki potrebuje odpadke, v naslednjih nekaj letih torej še dodatno poslabšala. Se pravi, da je resnično tveganje v tem, da se bodo cene obdelave odpadkov v Cerodu dvigovale, ker center ne bo imel dovolj odpadkov. Temu tveganju se odpovemo tako, da odpadke vozimo na obdelavo v drug center, Cerod pa zapremo. Zapreti CeROD Tam pravijo, da zaprtje objekta pomeni velik strošek. Toda to ni pravi odgovor, saj ga bo slej ko prej potrebno zapreti. Če tega stroška ne bomo imeli danes, ga bodo imeli naši otroci čez dve desetletji. Sredstva, ki jih občine načrtujejo vložiti v izgradnjo MBO centra, bi torej lahko namesto tega lahko namenili za zapiranje odlagališča. Živimo v hudem paradoksu: po eni strani si vsi želimo postati ekološka družba, po drugi strani pa ima podjetje (in občine kot lastnice) interes, da je odpadkov čim več, zato da se investicija in obstoj podjetja izplača. Zakaj župani in Cerod kljub temu silijo v projekt? Morda zato, ker želijo nekako upravičiti Živimo v hudem paradoksu: po eni strani si vsi želimo postati ekološka družba, po drugi strani pa ima podjetje (in občina kot lastnica) interes, da je odpadkov čim več, zato da se investicija in obstoj podjetja izplača. pretekle napačne odločitve in milijone, ki so bili že vloženi v to? To je sicer boleče dejstvo in dejansko dediščina preteklih mandatov, ki so jih sedanji župani bolj kot ne podedovali od predhodnikov. Vendar to še ni argument za to, da vztrajamo pri predimenzioniranem odlagališču. Zato obstaja resen dvom, ali investicija v MBO center res pomeni racionalno porabo javnih sredstev. Zato, županje in župani dolenjskih in belokranjskih občin ter vodstvo CeROD-a, resno premislite o zaprtju centra in o bolj odločni usmeritvi naših občin v trajnostne modele ravnanja z odpadki. Uroš Lubej Ohranimo Kosovo dolino Zelena naj nam ne bo le ljuba barva, ampak naj bo takšno tudi obnašanje vseh nas. Na julijski seji občinskega sveta je bila potrjena sprememba Občinskega prostorskega načrta, s katerim se na območju Kosove doline tovarni zdravil Krka dovoli gradnja parkirišč. V Solidarnosti smo temu predlogu nasprotovali. Menimo, da je potrebno narediti ravno nasprotno: Kosovo dolino zaščititi kot zeleno mestno površino. Zbudila se je tudi civilna družba: iniciativa Pešfolk je na predsednika uprave Jožeta Colariča naslovila oprto pismo, s katerim ga je pozvala, da Krka odstopi od načrtovanega projekta. Menimo, da nove betonske in asfaltne površine, vedno nova in nova parkirišča niso skladna z vizijo moderne družbe: zelene površine je potrebno ohranjati ali jih celo širiti. Pri tem ne gre samo za nostalgijo v Kosovi dolino so namreč mnogi Novomeščani prvič stopili na smuči, saj je bilo tam eno od priročnih smučišč. Gre tudi za povezavo z razvojem arheološkega parka na Marofu. Prostor, kjer naj bi bila parkirišča, je vstopni del bodočega parka in prvi vizualni stik z njim. Poleg tega je v vseh dosedanjih prostorskih dokumentih razvoj Krke povsem jasno začrtan severno in vzhodno od obstoječega kompleksa tovarne. Zdi se nam neustrezno, da podjetje sega onkraj teh območij, še preden so izčrpane možnosti znotraj predvidenega območja. V pismu Pešfolka je med drugim zapisano:»vsi (občani, Menimo, da nepremišljene betonske in asfaltne pozidave, vedno nova in nova parkirišča niso skladna z vizijo moderne družbe: zelene površine je potrebno ohranjati ali jih celo širiti. občina in poslovni subjekti) moramo sooblikovati sodobno prometno politiko. To pomeni omogočanje in spodbujanje uporabe nemotornih in javnih oblik prometa (mestnega potniškega prometa, kolesarjenja, pešačenja, tovarniških avtobusov). Poleg tega je treba sprejeti destimulativne ukrepe v zvezi z uporabo individualnega motornega prometa.treba je sicer priznati, da je občina že pred leti na robu Kosove doline opredelila poslovno cono, vendar je bila ta odločitev že tedaj ocenjena kot slaba in sporna, saj gre za poseganje na zelene oziroma kmetijske površine, poleg tega pa v Novem mestu obstaja več bolj primernih lokacij. Menimo, da ni razloga, da se taka možnost ohranja, temveč bi bilo primerno prostor tudi v prostorskih aktih v tem primeru vrniti v nekdanjo rabo. Glede na to, da gre za predprostor arheološkega parka, bi bilo smiselno pričakovati, da površine tudi na tem delu, torej v t. i. poslovni coni Ločna, odkupi novomeška občina, s čimer bi postala lastnik dela za arheološki park pomembnih površin, obenem pa ob primarni skrbi za javni interes razbremenila vaše in sorodna podjetja bremena odločitev, ki so bila izvedena na podlagi veljavnega občinskega prostorskega načrta,«smo še zapisali podpisniki pisma. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je iz nekaterih pridobljenih gradiv razvidno, da je ureditev parkirišč za avtomobile v Kosovi dolini mišljena celo le kot prva faza Krkinega preobražanja tega zelenega območja mesta. V nadaljevanju naj bi prostor dobil tudi parkirišča za tovornjake in delavnice s pomožnimi prostori. Pozidava je bolj ali manj nepovraten proces.»zato si ne želimo, da bi meščani te generacije (pa tudi vseh prihodnjih generacij) izgubili ta dragoceni zeleni prostor. Zelena naj nam ne bo le ljuba barva, ampak naj bo takšno tudi obnašanje vseh nas,«smo še zapisali v pismu. Občinski mlini sicer vsaj za zdaj meljejo naprej. Z občine so sporočili, da se postopek nadaljuje. Župan se mora v tej fazi opredeliti do vseh pomislekov, ki so bili izraženi v javni obravnavi tega predloga. V kratkem pa lahko pričakujemo, da bo o zadevi spet odločal občinski svet. Tudi od pritiska javnosti je odvisno, kako se bo odločil. Acer, d.o.o., vir: Mestna občina Novo mesto

6 6 SOLIDARNIK Predšolska vzgoja in življenje z njo Boštjan Pucelj, fotografija GURS, infografika Tomaž Levičar Otrokom nameniti večjo skrb MOBILNOST Tekst in foto Tomaž Levičar Novo mesto potrebuje nove poti V Novem mestu se stvari premikajo zelo počasi, včasih gredo celo pot, ki je nasprotna klicem stroke in organizirane civilne javnosti, pot, ki ni skladna s tisto, ki jo ubirajo razvitejša svetovna mesta. Razporeditev oddelkov novomeških vrtcev ni najbolj optimalna. Starši Žabje vasi, Gotne vasi, Regrških košenic, K Roku, vzhodnega dela Šmihela, Cegelnice, v bližini svojih naselij nimajo enote vrtca, drugod pa so enote preveč skoncentrirane. Si predstavljate, da bi v gosto naseljenih delih mesta imeli vsi starši vrtec na razdalji največ 500 m? Da bi lahko odšli vsaj nekajkrat na teden tja peš ali s kolesom? Da starši s prevozi otrok ne bi izgubljali tudi po eno uro na dan? Si predstavljate, da bi 20 % denarja, ki je namenjenega za vzdrževanja cest v Mestni občini Novo mesto, namenili raje za najemnine prostorov takih manjših oddelkov po mestu? Si predstavljate, da bi bilo v skupinah manjše število otrok, ne pa da je število malčkov napihnjeno do ali pa celo čez meje veljavnih normativov? Si predstavljate, da se morate marca s porodniškega dopusta vrniti na delovno mesto in vas čaka prosto mesto za vašega heroja, ki bo dan preživel s svojimi vrstniki, ne pa da morate iskati zasebno varstvo ali pa pomoč babic in dedkov? Luknje na zemljevidu Predpostavimo, da živimo v državi, ki ima svoje upravne organe razpršene po celem ozemlju. Ministrstva so enakovredno razpršena po regijah (npr. v Novem mestu bi bil sedež Ministrstva za finance, ker smo pač najboljši v dodani vrednosti). Tako bi se lahko lažje zaposlovali tudi drugačni profili državljanov, ne samo Ljubljančani. Decentralizacija naše države je želja vseh županov in političnih strank, ko te prehajajo v predvolilni čas, saj poskušajo pokazati, da smo si enakovredni. Je morda na ravni občine kaj drugače? Predšolska vzgoja je v domeni lokalne skupnosti. V Mestni občini Novo mesto (MONM) je to urejeno preko dveh velikih vrtcev Ciciban in Pedenjped ter nekaj manjših enot izven naselja Novo mesto. Zadeva zelo dobro funkcionira, vse dokler svojega otroka ne povabiš v vrtec. Morda bi kdo od pristojnih lahko bil bolj življenjski in poleg finančnega načrta kdaj pomislil, da morajo otroci priti v vrtec vsak dan. Da težko zjutraj najdejo motivacijo, da bi šel malček peš dva kilometra, da ti otroci potrebujejo spremstvo, da Novo mesto nima obvoznice in se ves promet (tudi večina belokranjskega) na vzhodu mesta zgrinja po dveh vpadnicah (Kandijska cesta, Levičnikova cesta), ki ne premoreta kolesarske steze, in da obstajajo normativi, ki določajo tudi minimalno število otrok v oddelku. Vsi otroci se ne rodijo septembra Morda si nekateri tudi nočejo priznati, da se lahko dojenček rodi vsak dan v letu in da za to večina otrok ni dovolj stara za vpis 1. septembra, ampak jih V Solidarnosti Novo mesto smo predlagali, da občina skupaj z vsemi deležniki naredi temeljito analizo stanja in potreb ter izdela strategijo predšolske vzgoje na področju Mestne občine Novo mesto. moraš oddati v oskrbo kasneje (matere morajo po enem letu nazaj na delovno mesto, očetje pa po 14 dneh). S tem ko bi odprli dodatne oddelke, bi razbremenili celoten sistem in malčki bi brez težav dobili želeno mesto in do konca leta bi tako zapolnili vse kapacitete. Če pa so kapacitete zapolnjene že na začetku šolskega leta, nimamo nobenih rezerv in starši, ki se s porodniške vračajo v kasnejših mesecih, končajo na čakalnih listah. Po podatkih MONM za šolsko leto 2017/2018 je trenutno 90 otrok, ki prihajajo iz Krajevne skupnosti Žabja vas in Krajevne skupnosti Gotna vas, in so vpisani v javne vrtce. (Nekateri se zaradi navedenih problemov in višjega dohodka že odločajo za privatne vrtce.) Na tem območju pa obstaja samo ena najemniška lokacija (Cepetavček v Gotni vasi), ki ima 2 oddelka oz. je v njem prostora za 24 otrok. Vsi ostali otroci so razseljeni po drugih vrtcih. Načrti zgolj na papirju (ali pa še to ne) V Občinskem prostorskem načrtu je sicer predviden nov vrtec, ki bi bil v bližini Športnorekreacijskega parka Osredek in nove povezovalne ceste na Revoz. Žal pa ni videti, da bi bil projekt kmalu uresničen niso ga denimo uvrstili niti v Trajnostno urbano strategijo do leta Še več, z letošnjim šolskim letom so celo ukinili enoto Žabice (najemniški prostori), ohranili pa drugo, prav tako najemniško lokacijo, kjer je v neposredni bližini že velik vrtec. In kljub temu da so oddelki vrtcev v naši občini predimenizonirani glede na normativ. Tudi v mestni četrti Bršljin občina gradi nov vrtec poleg obstoječega. Temu se reče centralizacija in nikakor ne racionalizacija. Na žalost MONM tudi ne vodi evidence dolžine poti otrok (bivanje - vrtec), tudi z razlago, da se starši odločajo za vpis glede na lokacijo zaposlitve, starih staršev oz. drugih sorodnikov. Vendar v ta namen ni bila narejena nobena anketa, kam bi starši raje vpisali otroka, ampak jih vpišejo glede na dana razpoložljiva mesta. V pogovoru z drugimi starši nihče ni navdušen nad obstoječim sistemom. Vsak pa se je vdal v usodo, da bodo pač potrpeli teh nekaj let, saj so že zadovoljni, da prosto mesto sploh dobijo. Še bolj seveda trpijo otroci, ki se nahajajo na začasnih lokacijah, ker trenutna investicija novega vrtca v Bršljinu ni izvedena. Ali je strošek, ki bi ga namenili za kvalitetno bivanje, res tako velik, da našemu največjemu bogastvu otrokom, ne privoščimo zdravega, veselega in zadovoljnega bivanja? Danes ni vrednota to, da lahko plačaš položnico, ampak čas, ki ga preživimo izven problemov, na katere sami ne moremo vplivati. Težko bi rekel, da so krivi vzgojitelji, da so kriva vodstva vrtcev ali sedanja oblast. Zagotovo pa se stvari ne odvijajo v pravo smer, ker se problemi prelagajo, kljub dejstvom, da so vsi pristojni o tem dobro seznanjeni. V zadnjih desetletjih, ko prometnemu prostoru razvitih mest sveta vlada avto, smo se vseeno naposlušali o vseh dobrobitih pešačenja, kolesarjenja in celo javnega prometa. Mnogo vemo o njihovih prednostih, pa tudi o kaki slabosti. A ker poznavanje tematike očitno ni zadosten temelj za dosego želenih sprememb, imamo tudi v Novem mestu civilne iniciative, ki se trudijo promovirati te pri nas manj prisotne, a dobrodošle oblike prometa. K ukrepanju vzpodbujajo širšo javnost, predvsem pa Mestno občino Novo mesto, katere naloga je celovita skrb za promet. Pešačenje v Novem mestu v ospredje postavlja iniciativa PešFolk, kolesarjenje Novomeška kolesarska mreža, o koristih mestnega avtobusnega prometa pa med ostalim razmišljajo v društvu EstEtika. A zadostnega odmeva tam, kjer bi ga pričakovali, ni. Če že, se ne vrne glasno in doneče, temveč kvečjemu šepetajoče. Razvoj novomeške pešaške in kolesarske infrastrukture je izrazito počasen. Skoraj enako slabo pa je dejstvo, da se pogosto zgodi le kot privesek h gradnji ali prenovi prometnic za avtomobile in na za mestni promet manj pomembnih odsekih. Avtobusni promet pa že od njegove uvedbe pred desetletjem in pol stagnira in ni postal vabljiva alternativa meščanom pri potovanjih znotraj prostora mesta. Ustrezno urejen prometni prostor za potrebe pešcev, kolesarjev in tudi avtobusov, pa je vendarle nujni oziroma vstopni pogoj za preobrazbo mestnega prometa. Kdo bi si le drznil ob in po mestnih cestah pešačiti ali kolesariti, kdo bi tratil dragoceni čas čakajoč na bus? Nova in nova parkirišča Ne le, da se reči v Novem mestu premikajo zelo počasi, temveč gredo celo pot, ki je nasprotna klicem stroke in organizirane civilne javnosti, pot, ki ni skladna s tisto, ki jo ubirajo razvitejša svetovna mesta in mesteca. Novomeška občina namesto da bi oblikovala kvalitetno dostopnost do mestnega središča tudi ali celo predvsem za alternativne prometne oblike, nadaljuje s staro, že zastarelo prakso urejanja vedno novih, dodatnih parkirišč za avtomobile. In v tem jo posnema še kdo. Prostor okoli stavbe novomeške občine na Seidlovi cesti je že eno samo parkirišče za avte. Na nekdanji tržni prostor Florjanovega trga so nedavno položili nov asfalt in tudi tam zarisali dodatna parkirišča - prej pa še posekali par dreves - vse skupaj pa celo v nasprotju z varovanjem kulturne dediščine. Občina je najela tudi zasebne površine ob nekdanjem Hotelu Kandija (Vindišar) za odprtje javnih parkirnih površin. Ker se jim to očitno ne zdi dovolj, bo povečano še parkirišče ob Trdinovi cesti, pod banko NLB. Ob tem pa je silno redek trenutek, ko bi bila vsa ta parkirišča sploh zasedena. Pa s tem še ni konec naporov za lepši vsakdan novomeške pločevine. vendar ne za kolesa! Na drugi strani prometne zavozlanke pa je skoraj nemogoče najti parkirišča za kolesa, kaj šele da bi bila vzorno urejena, o omrežju kolesarskih stez sploh ne moremo govoriti, novi odseki pa se urejajo na mestnem robu, namesto ob ključnih vpadnicah in drugje, kjer bi mogli računati na večje število uporabnikov. Novomeški pločniki so praviloma ozki, upati, da bi po njih vštric hodila povprečna tričlanska družina, je praktično nemogoče. Najdemo pa tudi precej avtobusnih postajališč, ki so brez nadstrešnic, ki nudijo vsaj osnovno zavetje čakajočim. In če zamudiš avtobus novomeškega potniškega prometa, boš na naslednjega čakal res dolgo. Kaj pa zdravje? Vsemu temu smo priča navkljub znanim dejstvom, ki nam jih občasno predstavlja ta in ona stroka. Pred par leti so nas seznanili s podatkom, da po onesnaženosti zraka z drobnimi prašnimi delci sodimo v sam vrh slovenskih mest. Pomemben onesnaževalec je prav motorni promet. Ukrepov v prometnem prostoru praktično ni bilo. Seznanjajo nas nadalje, da se dviga stopnja obolevnosti za različne bolezni, katerih vzrok je med drugim tudi onesnažen zrak in premalo telesnega gibanja. Prvo rešimo z manj avtomobili na cestah, drugo pa tudi z več pešačenja in kolesarjenja. Varčevanje pri kolesih nas drago stane Slišimo, da je gradnja cest draga, da je drago tudi krpanje cestnih lukenj, ki jih v novomeški občini ne manjka. Če bi omogočili, da bi več ljudi uporabljalo namesto avta druge prometne oblike, tedaj bi se tudi pritisk na gradnjo novih cest zmanjšal, manjša uporaba motornih vozil pa bi domnevno prihranila tudi nekaj cestnih poškodb. Trdijo, da je avto eden največjih posamičnih stroškov slovenskih gospodinjstev. A mnoga tukajšnja gospodinjstva ne shajajo le z enim avtom, rabijo dva ali celo že tri. Nekateri jih imajo doma več, kot imajo koles, četudi so slednja mnogo cenejša, skoraj vsem cenovno dostopna. Govorijo, da je vse več mestnega prostora namenjenega avtomobilom. A saj vemo, da na površini enega parkirnega mesta za avte lahko udobno parkira kakih šest koles, če se imajo ta kolesa rada in se zato malo stisnejo, pa jih tam lahko zberemo še nekaj več. Beremo, da ima novomeška občina v veljavi kar nekaj dokumentov, od prostorskih do raznih strategij, ki obetajo lepši jutri za vse. A kaj ko se le zelo malo iz njih prelije v življenje, levji delež pa ostaja na papirju. Razumimo se, prav je, da avto, naj bo star na naftne derivate ali nov električni, ostane del mestnega prometa. Vsega se v tem mestu pač ne da postoriti peš, s kolesi ali avtobusi in vlaki, tudi ne z rolkami ali rolerji ali skiroji, celo preko interneta ne. A narobe je, če se neprestano izboljšuje razmere za avtomobile, malo in le na vsake toliko pa se stori za alternativne oblike prometa. Narobe je, če lokalna skupnost nima dovolj posluha za utemeljene pobude civilnih iniciativ in stroke. Pravzaprav je že nastanek civilnih iniciativ neke vrste znak, da stvari ne gredo primerno pot. Narobe je, da občina ne spreminja obnašanja, četudi ve, da bi to prineslo številne dobrobiti številnim, tudi tistim, pa jih ni tako malo, ki avta ne uporabljajo in ga nimajo. Narobe je, če se ne sledi paradigmi, da je treba z najmanj vloženimi sredstvi doseči največje učinke. In narobe je, če dobre ideje ostajajo le na papirju, ta pa vržen v nek birokratski predal, katerega ključek je že davno izgubljen.

7 SOLIDARNIK 7 REKREACIJA ZA VSE Mitja Sadek, foto Boštjan Pucelj Zahtevajmo pokriti plavalni bazen Zakaj je ravno plavalni bazen tisti objekt, ki ga Novo mesto izmed vse športne infrastrukture najbolj potrebuje, in zakaj bi morala biti izgradnja pokritega plavalnega bazena prva prioriteta novomeške športne politike? Naj že uvodoma pojasnim, da s plavalnim bazenom nimam v mislih odprtega letnega kopališča, ampak pokrit objekt, ki med drugim oz. v prvi vrsti omogoča plavanje. Novo mesto namreč niti približno ne potrebuje tako nujno zunanjega letnega kopališča (če prav bi bilo tudi to več kot dobrodošlo), kot potrebuje pokrit plavalni bazen, ki bi omogočal plavanje skozi vse leto ne glede na zunanje vremenske pogoje. Sezona letnega kopališča, ki je namenjeno kopanju in ne plavanju, pa je bistveno krajša (junij-september). Pokrit plavalni bazen, bodisi 25 bodisi 50-metrski, bi v Novem mestu in na širšem področju jugovzhodne Slovenije zagotavljal pogoje ne le za rekreativno plavanje odraslih, ampak tudi za razvoj naslednjih športnih panog oziroma dejavnosti v vodi: učenje in treningi plavanja za vse starostne skupine, začetno učenje potapljanja, vaterpolo, vodna košarka, podvodni hokej... Poleg tega lahko v bazenih izvajamo različne programe za specifične skupine: telovadbo za nosečnice, vadbo v vodi za dojenčke, telovadbo za gibalno ovirane... Vse te vodne dejavnosti že dolgo izvajajo v različnih slovenskih krajih, kjer premorejo plavalne bazene. Plavanje je nasploh dejavnost, ki je primerna za vse starostne skupine. Ker zanj ne potrebujemo veliko opreme, je dosegljivo vsem socialnim slojem. Kultura plavanja, ki ga upravičeno štejemo za enega izmed najbolj zdravih športov, je v novomeški regiji izredno slabo razvita. Na tem športnem področju najbolj zaostajamo za drugimi predeli Slovenije. Naše mesto premore zgolj 17-metrski šolski bazen v OŠ Grm, ki je dovolj primeren samo za začetno učenje plavanja. Zaostajamo celo za Železniki Kako resen je zaostanek Novega mesta v primerjavi z ostalo Slovenijo, pove kratek in gotovo nepopoln pregled stanja plavalnih bazenov v Sloveniji. Primorci radi plavajo ne le v morju, ampak tudi v bazenih. Koper premore zunanji 50-metrski (olimpijski) bazen, ki ga pozimi pokrijejo. V Novi Gorici imajo zunanji olimpijski bazen, zaradi velike potrebe Najbolj bode v oči primerjava z Železniki, ki imajo tri tisoč prebivalcev in 25-metrski pokriti plavalni bazen - torej boljše pogoje kot cela Dolenjska! po pokritem bazenu že v letu 2018 načrtujejo začetek gradnje pokritega 25-metrskega bazena tudi z evropskimi sredstvi. Gorenjska regija je v primerjavi z nami pravi raj za plavalce. Jesenice imajo zunanji olimpijski bazen, Radovljica ima olimpijski bazen, ki ga pozimi pokrijejo, v Kranju je pokrit olimpijski bazen, v Kamniku pa zunanji olimpijski bazen. Najbolj bode v oči primerjava z Železniki, ki imajo tri tisoč prebivalcev in 25-metrski pokriti plavalni bazen - torej boljše pogoje kot cela Dolenjska! V Ljubljani žal ni pokritega olimpijskega bazena, kar je v naši prestolnici pereča tema, saj obstaja močna iniciativa za izgradnjo takšnega bazena. Kljub temu stanje ni katastrofalno: mesto ima dva pokrita 25-metrska plavalna bazena ter dva zunanja olimpijska bazena, od katerih enega pozimi pokrijejo. Tudi vzhodna Slovenija nam je lahko glede plavalnih bazenov za zgled. V Celju lahko plavajo skozi celo leto v 25-metrskem bazenu, poleti pa imajo na voljo tudi zunanji olimpijski bazen. Tudi Ptuj ima notranji 25-metrski bazen ter zunanjega olimpijskega. Velenje ponuja svojim občanom 25-metrski notranji plavalni bazen, Maribor pa zunanji olimpijski bazen in izjemni notranji olimpijski bazen, ki ga tudi sam pogosto uporabljam. Celo Ruše z dobrimi štirimi tisoči prebivalci imajo 25-metrski pokriti bazen. Povsem na vzhodu Slovenije je zunanji olimpijski bazen tudi v Murski Soboti. Nam najbližji plavalni bazen imajo v Čatežu, a ni pokrit in omogoča plavanje samo poleti. Tudi v Sevnici in Brestanici premorejo (le) zunanja olimpijska bazena. Iz tega pregleda lahko zaključimo, da Dolenjska močno zaostaja za ostalimi slovenskimi regijami od Ljubljane do Kolpe namreč nimamo niti enega pokritega plavalnega bazena za odrasle! Kaj torej Novo mesto dejansko potrebuje? Najmanj 25-metrski plavalni bazen v pokritem objektu, kjer bi bil poleg tega bazena tudi manjši bazen za učenje plavanja otrok (šolski bazen) ter čofotalnik. To je minimalni standard, ki bi zadostil večini potreb po plavanju in plavalnih športih v novomeški občini in tudi širše. Idealni scenarij, ki bi lahko Novo mesto v tem pogledu dvignil celo v nekakšno regijsko plavalno središče, pa bi bila izgradnja pokritega olimpijskega bazena. Pri tem sta nam lahko za zgled tako Kranj kot Maribor. Kaj pa lokacija? Plavalni bazen bi bilo najbolje umestiti v samo mesto blizu ostale športne infrastrukture (Portoval, Marof) oziroma blizu izobraževalnih ustanov (zaradi lažjega dostopa otrok in mladine). Občani bi mestni bazen hitreje sprejeli za svojega in tudi zaživel bi v večji meri, kot če bi se nahajal na mestnem obrobju ali celo izven mesta. Občina bo morala pritisniti na plin V našem mestu se že vrsto let govori o načrtovanju plavalnega bazena, vendar je doslej ostalo le pri besedah. In kje smo z bazenom danes? Žal precej daleč. To je lepo razvidno tudi iz pojasnila Mestne občine Novo mesto na naše vprašanje, ali ima občina že kakšne konkretne načrte glede pokritega bazena v Novem mestu, kje in kdaj bi tak bazen zgradili ter v kakšni fazi je trenutno projekt.»načrti, ki jih imamo v povezavi z bazenom, so zelo konkretni. V ožjem izboru je štiri do pet lokacij, ki jih preverjamo skozi različne kriterije (dostopnost oz. prometne povezave, bližina mesta, zadosten prostor, potencialne sinergije z obstoječo športno infrastrukturo oz. programi ipd.). Naslednji korak je izbira izvajalca za izdelavo idejne zasnove, o natančni časovnici pa je v tem trenutku še prezgodaj govoriti,«pravijo v kabinetu župana. Naj končam kar s pozivom: občani, zahtevajmo od svoje občine plavalni bazen! ZDRAVO ŽIVLJENJE Pobuda za tek na smučeh Solidarnost predlaga, da občina intenzivneje in celoviteje pristopi k spodbujanju zimske rekreacije. Pred nami je še ena zima, ki nas bo, upajmo, obdarila z vsaj nekaj tedni snežne odeje. Mitja Sadek, občinski svetnik iz vrst Solidarnosti Novo mesto je na 20. seji občinskega sveta vložil pobudo glede teka na smučeh.»predlagamo, da občina začne sistematično vzpostavljati pogoje za dejavnost teka na smučeh. V Novem mestu so razmere za ta šport primerne, tekačev je že sedaj veliko, stroški vzpostavitve niso visoki, šport pa je primeren za vse generacije. Dosedanji napori občine in zavoda za šport po našem mnenju še niso na ustrezni ravni,«je zapisano v pobudi. Novo mesto z bližnjo okolico ima v zimskih mesecih z ugodnimi snežnimi razmerami vse pogoje za ureditev prog za tek na smučeh. Tek na smučeh je ena najbolj zdravih oblik rekreacije in je primerna za vse starostne skupine. Zaradi relativno nizkih finančnih stroškov (sploh v primerjavi s smučanjem) je dostopen najširšemu krogu prebivalcev. Tek na smučeh v najmanjši možni meri obremenjuje okolje in ga lahko opredelimo kot okolju prijaznega. Ukvarjanje s tem športom nedvomno dviguje kvaliteto življenja. Pobudniki urejanja tekaških prog v MO Novo mesto opažamo velik porast zanimanja za ta zimski šport v lokalnem okolju, vendar hkrati ugotavljamo, da urejanje in vzdrževanje prog za tek na smučeh doslej še ni bilo organizirano na način, ki bi dolgoročno zagotavljal ukvarjanje s tem športom. Urejanje prog finančno ne predstavlja velikega bremena za občino, hkrati pa zajame relativno veliko število potencialnih uporabnikov. Na območju MO Novo mesto in okolice je po naših ocenah vsaj tisoč potencialnih rekreativnih tekačev na smučeh. Tek na smučeh bi lahko ob primernih pogojih popularizirali v vseh osnovnih in srednjih šolah v Novem mestu in okolici. Dolgoročna urejenost prog za tek na smučeh bi v bodoče ustvarila tudi pogoje za ustanovitev športnega kluba, ki bi gojil ta šport na tekmovalnem nivoju. Pričujoča pobuda je v vseh pogledih skladna s strateško usmeritvijo MO Novo mesto na področju športa (Strategija športa v MO Novo mesto ). Za opravljanje administrativnih, strokovnih, organizacijskih in tehničnih del na področju športa v MO Novo mesto je v skladu s svojim statutom zadolžena in odgovorna nekdanja Agencija za šport Novo mesto, sedaj delujoča znotraj Zavoda Novo mesto. Jasno je, da bi moral prav omenjeni zavod vzpostaviti in nadzorovati sistem rednega urejanja in vzdrževanja prog za tek na smučeh v MO Novo mesto. Odgovor občine pozitiven Občina je na pobudo odgovorila, da je»zavod Novo mesto ob pričetku zimske sezone aktivno pristopil k urejanju prog za tek na smučeh v Mestni občini Novo mesto ter vzpostavil sistem rednega vzdrževanja. Urejeni sta bili dve progi, in sicer tekaška proga v Velikih Brusnicah in tekaška proga v Boričevem. Novomeščanom je bila na voljo tudi tekaška proga ob smučišču Gače. Zavod Novo mesto za naslednjo tekaško sezono načrtuje ureditev dodatnih prog na Cikavi in v Prečni, vendar morajo soglasje predhodno podati lastniki zemljišč, čez katere naj bi potekale načrtovane proge.«na občini pravijo, da je Zavod Novo mesto za ureditev tekaške proge v Velikih Brusnicah sklenil pogodbo o vzdrževanju s športnim društvom, ki je zagotavljalo urejenost proge med celo tekaško sezono ter dodajo:»za urejanje ostalih tekaških prog bo zavod poiskal primernega vzdrževalca steze in z njim sklenil pogodbo o vzdrževanju steze za celo sezono. Proge bodo označene in urejene tako, da bodo primerne za tek s klasično in drsalno tehniko. Zavod in Mestna občina Novo mesto bosta na svojih spletnih straneh občane pred začetkom sezone obvestila, katere proge bodo urejene in jih v nadaljevanju redno obveščala o stanju prog.«številne občine po Sloveniji že uspešno omogočajo tek na smučeh svojim občankam in občanom. Omenimo lahko Ljubljano, Medvode, Kranj, Celje, Logatec. Nobenega razloga ni, da se primerom dobrih praks drugod ne bi pridružili tudi v Novem mestu. Predlagani ukrepi 1. Izdelati je treba seznam lokacij, primernih za ureditev prog za tek na smučeh. Izmed teh je treba izbrati najustreznejše in se dogovoriti z lastniki zemljišč za njihovo uporabo v obdobju pokritosti s snegom. Pri izbiri zemljišč je treba upoštevati pretekle in sedanje poskuse ureditve prog v MO Novo mesto (mdr. Boričevo, Male Brusnice, Cikava), morebitne nove lokacije ter sodelovanje s sosednjimi občinami (predvsem letališče v Prečni). 2. Izbrati je treba zanesljive partnerje - izvajalce urejanja in vzdrževanja prog - in z njimi skleniti pogodbo. Izbrani izvajalec mora začeti urejati proge takoj, ko so razmere za to primerne (najmanj 20 cm snega). Najboljša in dolgoročna rešitev bi gotovo bila investicija MO Novo mesto v lastni teptalnik snega, zato naj občina razmisli o tej rešitvi. 3. Posebej je treba poudariti, da morajo biti proge urejene za rekreacijo občanov v celotnem obdobju ugodnih razmer za tek na smučeh. Doslej se je namreč dogajalo, da so bile proge urejene le za enkratni dogodek delavskih športnih iger. 4. Proge morajo biti urejene na način, ki bo omogočal tek s klasično in drsalno tehniko. Proge, ki morajo biti tudi ustrezno označene, je treba vsakodnevno vzdrževati. 5. O stanju prog za tek na smučeh je treba občane redno obveščati na spletnih straneh MO Novo mesto ali Zavoda Novo mesto. 6. Po koncu vsake zimske sezone je treba oceniti trenutno stanje in v primeru kakršne koli pomanjkljivosti izvesti ustrezne ukrepe oz. izboljšave (sprememba lokacije, izvajalca ipd.).

8 8 SOLIDARNIK Dolgoletna prizadevanja obrodila sadove Pešpot Grm Gotna vas v gradnji Foto: Tomaž Levičar Skupna prizadevanja civilne družbe, politike in Revoza bodo obrodila sadove. Peš in kolesarsko povezavo med Grmom in Gotno vasjo so že začeli graditi. Gre že za desetletja staro željo mnogih: Revozov kompleks je namreč pred leti presekal naravno Podajte svojo pobudo občini povezavo med več novomeškimi soseskami. Izgradnjo povezave so predlagali številni: krajevne skupnosti Gotna vas, Kandija - Grm, Žabja vas, v Društvu Novo mesto, v Novomeški kolesarski mreži, v Osnovni šoli Grm in v Solidarnosti Novo mesto. Občina in Revoz sta prisluhnila in kmalu bo pot na voljo uporabnikom še posebej dragocena bo za šolarje OŠ Grm in krajane Grma, ki bodo iz svojih domov do šole oziroma nakupovalnega središča dobili varno in precej krajšo povezavo. 29. maja 2015 je bila uradno odprta svetniška pisarna Solidarnosti Novo mesto. Deluje na naslovu Čitalniška ulica 2, v Novem mesu (poleg Sokolskega doma). Občanke in občani Mestne občine Novo mesto lahko podajo svojo pobudo, zastavijo vprašanje ali izrazijo mnenje in kritiko. Srečajo se lahko z vodjo svetniške skupine Urošem Lubejem ali s svetnikom Mitjo Sadkom in tudi osebno pridobijo informacije o delu Solidarnosti Novo mesto. Svetniška pisarna ima uradne ure vsako prvo sredo v mesecu med in 14.30, vendar se za sestanek najavite predhodno. Obisk je po dogovoru možen tudi izven uradnih ur. Stik z vodjo naše svetniške skupine lahko vzpostavite: prek telefona ali prek e-pošte uros.lubej@cuvar.si. Rudolf IV., Marija Terezija in spominska obeležja Velikani Novega mesta si zaslužijo več Foto: Boštjan Pucelj Na oktobrski seji občinskega sveta je Mitja Sadek, občinski svetnik Solidarnosti Novo mesto, predlagal postavitev obeležja Rudolfu IV. in Mariji Tereziji ter pripravo odloka, s katerim bi uredili pravila in postopke spominskega obeleževanja v Novem mestu.»dajem konkreten predlog za postavitev spominskega obeležja osebama, ki sta imeli, po mojem mnenju, izreden vpliv na razvoj zgodovine Novega mesta pogrešam pa njuna obeležja v javnem prostoru. Morda je prenova mestnega jedra priložnost, da se o tem razmišlja,«je na 25. redni seji občinskega sveta povedal Sadek. Rudolf IV., ki je sicer delno prisoten v javnem prostoru (recimo na kanalizaciji), je kot ustanovitelj mesta premalo izpostavljen. Druga je Marija Terezija, ki ni le ustanoviteljica gimnazije, ampak tudi novomeške kresije. Marija Terezija je začetnica zgodbe o Novem mestu kot izobraževalnem in upravnem središču Dolenjske.»Težko je razumeti, zakaj nimata v Novem mestu spomenika pravzaprav se lahko spomnim le enega vzroka nista Slovenca,«je dejal občinski svetnik. Mitja Sadek je tudi predlagal, da se z odlokom uredi pravila in postopke spominskega obeleževanja na javnih prostorih v samem mestu tu gre za spominske plošče, kipe, ostala umetniška dela, ki so na ogled na javnih prostorih. Sedanje stanje je precej neurejeno, ni jasnih meril, kdo lahko da pobudo, kdo ocenjuje predloge, kakšni so kriteriji za izbor umetnikov ipd. V preteklosti smo imeli v Novem mestu nekaj postavitev javnih obeležij, ki so problematična z vsebinskega ali estetskega vidika.»pred leti pod bivšimi županom smo imeli celo delovno skupino, ki je pripravila celo predlog odloka o obeleževanju. Kolikor vem, je ta ostal v predalu. Vsekakor bi bil dobro izhodišče za pripravo dokončnega predloga odloka o obeleževanju. Ko bo novomeški Glavni trg prenovljen, bo treba posebej paziti na kvalitetno javno podobo in obeležja so eden izmed pomembnejših elementov podobe prostora,«je svoj predlog utemeljil Mitja Sadek. Pravica biti, kar si Uroš Lubej, foto Tomaž Levičar, modifikacija fotografije Sandra Hrovat Novo mesto: mavrično mesto Solidarnost Novo mesto bo občini predlagala, da se Novo mesto vključi v mrežo mest, prijaznih do LGBT-oseb. Andrej (ime je izmišljeno, zgodba pa resnična) je desetletni deček, ki živi v podeželskem kraju nekje na območju jugovzhodne Slovenije. Občasno mamico prosi, da bi bil punca. Da bi se oblekel kot deklica in da bi ga sprejemali in imenovali kot deklico. Samega sebe občuti drugače kot večina njegovih vrstnikov. Zato je velikokrat predmet posmehovanja. Nekateri prijatelji so ga izločili. Učitelji, šola in tudi starši se z njegovo osebno okoliščino ne znajo soočiti. Razen mamičine ljubezni, je prepuščen samemu sebi in svojim notranjim bojem in bojem z okolico. Bo, ko bo odrastel, ostal v svojem kraju? Zagotovo ne. Odšel bo v večje mesto, kjer je različnost nekaj normalnega in sprejetega. Zakaj ne bi tudi Novo mesto postalo tako mesto? Raziskava o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji je pokazala, da je kar 69 odstotkov vprašanih povedalo, da so bile v življenju žrtve nasilja in diskriminacije. Raziskava o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk pa je razkrila, da je kar 53 odstotkov LGBToseb poročalo, da je že bilo deležnih nasilja (verbalnega ali fizičnega) zaradi svoje spolne usmerjenosti. Največji privilegij v življenju je, da si, kdor si. Svetniška skupina Solidarnost Novo mesto bo zato v občinskem svetu v uradno proceduro vložila pobudo, da tudi Novo mesto postane mavrično mesto. To pomeni, da bi občina spodbujala k organizaciji izobraževanj za zaposlene v šolah, zdravstvenih ustanovah, občinski upravi, drugih javnih zavodih in podjetjih o tem, kako omogočiti LGBT-osebam enakopraven dostop do storitev in kako preprečevati kakršno koli obliko diskriminacije ali celo nasilja nad različnimi. Poleg tega bo občina spodbujala programe za LGBT-osebe, ozaveščala javnost o tej problematiki ter tesno sodelovala z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Mreža mavričnih mest obsega že 34 mest po celi Evropi, med njimi so tudi mesta, ki so po številu prebivalcev primerljiva z Novi mestom. Mavrična mesta si med seboj izmenjujejo izkušnje o programih, ki jih vodijo za bolj zdravo življenje vseh svojih prebivalcev. Zavedati se moramo, da LGBT-osebe (se pravi osebe, ki svojo spolno identiteto in spolno usmerjenost doživljajo in čutijo drugače kot večina ljudi) niso neka vesoljska bitja, živeča nekje drugje, morda zgolj v»izrojenih«velemestih. Ne, v resnici so to tudi naše občanke in občani. Ki so morda sicer že odšli iz našega mesta in si prihodnost gradijo nekje, kjer se počutijo bolj sprejete in enakopravne. Morda bo kdo rekel: ne poznam nikogar in to v resnici ni naš problem. Ampak, v resnici, se ta različnost lahko zgodi vsakemu otroku ali pa vnučku/vnučki. Tudi za to je prav, da pobudo podpremo. Pravico biti različen je tudi z vidika koristnosti za vse utemeljil že angleški filozof John Stuart Mill. Vprašal se je, katera družba je najsrečnejša. Ali prepoved biti različen komur koli koristi? Odgovoril je takole: posamezniku lahko družba prepove samo tiste stvari, ki očitno škodijo nekomu drugemu. Ali škodim drugemu, če (ne) hodim v neko cerkev? Zagotovo ne. Zato je Mill zagovarjal pravico do svobodnega izražanja verskega V raziskavi o vsakodnevnem življenju gejev in lezbijk je kar 53 odstotkov LGBToseb poročalo, da je že bilo deležnih nasilja (verbalnega ali fizičnega) zaradi svoje spolne usmerjenosti. Največji privilegij v življenju je, da si, kdor si. (ali neverskega) prepričanja. Ali škodim komu, če sem LGBT-oseba? Zagotovo ne. In, po drugi strani, ali prepoved, da nekdo hodi v cerkev kogar koli prizadene? Zagotovo prizadene nesrečo tistemu, ki ne sme izražati svoje veroizpovedi. Se pravi, prepoved dejavnosti, ki nikomur ne škodi, je za družbo»v seštevku«slaba. Zato je prav, da tudi v Novem mestu drug drugemu pustimo biti to, kar vsak izmed nas je ali hoče biti.