POLSKI ~ MAKEDONSKI GRAMATI^KA KONFRONTACIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS Zuzanna Topolińska POLISH ~ MACEDONIAN GRAMMATICAL CONFRONTATION 9. NEGATION Skopje 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE Zuzana Topoliwska POLSKI ~ MAKEDONSKI GRAMATI^KA KONFRONTACIJA 9. NEGACIJA Skopje 2009

Urednik: Akad. Petar Hr. Ilievski CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 811.163.3'367.7:811.162.1'367.7 811.162.1'367.7:811.163.3'367.7 TOPOLIWSKA, Zuzana Polski-makedonski- : gramati~ka konfrontacija. 9, Negacija / Zuzana Topoliwska. - Skopje : Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2009. - 160 str. ; 24 sm Na naspor. nasl. str.: Polish-macedonian grammatical confrontation. 9, Negation / Zuzanna Topolińska. - fusnoti kon tekstot. - Bibliografija: str. 155-158 ISBN 978-608-203-028-9 1. Stv. nasl. na naspor. nasl. str.. - I. Topolińska, Zuzanna vidi Topoliwska, Zuzana a) Makedonski jazik - Polski jazik - Negacija - Komparativni istra`uvawa b) Polski jazik - Makedonski jazik - Negacija - Komparativni istra`uvawa COBISS.MK-ID 77722122

SODR@INA PRISTAPNI ZABELE[KI... 9 Konstrukcii so sintaksi~ki pokazateli na negacija... 13 1. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati od prv red... 14 1.1. Negirawe informacija za realniot svet... 14 1.1.1. Pokazatel na negacija direktno nadgraden nad konstitutivniot predikat... 14 1.1.1.1. Negirawe na oddelni komponenti na re~eni~nata struktura... 21 1.1.1.2. "Alternativno" negirawe na komponenti od re~eni~nata struktura... 25 1.1.1.3. "Konjunktivno" negirawe na komponenti od re~eni~nata struktura... 28 1.1.1.4. nema / nie ma "predikat na otsustvo"... 29 1.2. Suspendirana faktivnost... 30 1.3. Negirawe informacija za virtuelniot svet... 34 1.3.1. Negacija vo re~enici gramati~ki markirani po epistemi~na modalnost... 36 1.3.2. Negacija vo re~enici gramati~ki markirani po deonti~na modalnost... 43 1.3.2.1. Dvojna negacija vo re~enici markirani po deonti~na modalnost... 50 1.4. Negacija vo dijalog; negacija vo pra{awa... 51 2. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati od vtor red... 57 2.1. KONEKTOR kako glavno sredstvo na akomodacija na komplementarnata re~enica... 59 2.1.1. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati na verbalna komunikacija... 59 2.1.2. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati na mentalni aktivnosti i sostojbi... 62 2.1.3. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati na setilna percepcija... 66 2.1.4. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati na emotivni sostojbi... 70 2.1.5. Negacija nadgradena nad takanare~enite predikati na op{ta ocena... 72 2.2. MODUS (GLAGOLSKI NA^IN) kako glavno sredstvo na akomodacija na komplementarna re~enica... 73

2.2.1 Negacija vo re~enici konstituirani od faznite i/ili od modalni predikati... 74 2.2.1.1. Negacija vo re~enici konstituirani od fazni predikati... 75 2.2.1.2. Negacija vo re~enici konstituirani od modalni predikati... 79 2.2.1.3. Zaklu~oci... 83 2.2.2. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati so voluntativna komponenta... 84 2.3. U{te za negacija na "osamostoeni" re~eni~ni argumenti na predikati od vtor red... 85 3. Negacija vo re~enici konstituirani od predikati od tret red... 87 3.1. Negacija vo re~enici konstituirani od asocijativni predikati... 88 3.1.1. Negacija i konjunkcija... 88 3.1.2. Negacija i adversativna relacija... 91 3.1.3. Negacija i (silna i slaba) alternativa... 94 3.1.4. Negacija vo re~enici konstituirani od glagolski pokazateli na asocijativnite relacii... 95 3.1.5. Zaklu~oci... 96 3.2. Negacija vo re~enici konstituirani od temporalni predikati... 97 3.2.1. 'ne toga{, koga...'... 98 3.2.2. Negacija na drugi, semanti~ki pobogati, temporalni predikati od tret red... 100 3.2.2.1. 'posteriornost'... 101 3.2.2.2. 'anteriornost'... 102 3.2.2.3. '(totalno ili delumno) preklopuvawe vo vreme'... 103 3.2.3. Zaklu~oci... 104 3.3. Negacija vo re~enici konstituirani od kauzalni predikati... 105 3.3.1. 'pri~ina' ~ 'posledica'... 106 3.3.2. 'uslov' - 'koncesija'... 109 3.3.3. 'cel'... 113 3.3.4. Zaklu~oci... 115 3.4. Negacija - predikat od tret red... 115 "Sintaksi~ka" negacija - zavr{ni zabele{ki... 117 Konstrukcii so morfolo{ki pokazateli na negacija... 119 1. Konstrukcii so prefiksite ne- / nie-... 120 1.1. Verba... 120 1.2. Adiectiva... 122 1.3. Adverbia... 126 1.4. Pronomina... 127 1.5. Substantiva... 127

1.6. Particulae... 129 1.7. Zaklu~oci... 129 2. Konstrukcii so prefiksite ni- / ni-... 130 3. Konstrukcii so prefiksite bez- / bez-... 131 3.1. Adiectiva... 132 3.2. Substantiva... 133 3.3. Varia... 134 4. Zaklu~oci... 134 Konstrukcii bez pokazateli na negacija vgradena vo leksi~koto zna~ewe... 137 Zavr{ni zabele{ki... 141 NEGACJA (streszczenie)... 145 NEGATION (summary)... 151 Koristena literatura... 155

PRISTAPNI ZABELE[KI Ovaa studija e posvetena na edna edinstvena nedeliva semanti~ka (i pragmati~ka) komponenta na jazi~niot tekst - negacijata. ]e se trudam da pokaàm koe e nejzinoto mesto vo strukturata na tekstot, kako varira nejzinata interpretacija zavisno od semanti~kiot i pragmati~kiot kontekst, koi se nejzinite povr{inski pokazateli vo dvata istraùvani jazici. Negacijata ja sfa}am kako predikat so eden argument od propozicionalen karakter. Se raboti za eden vid modalen predikat koj se nadgraduva nad argumentskata propozicija, odnosno nad konstitutivniot predikat na taa argumentska propozicija. Taka na pr. hierarhiskata struktura na re~enicata Jane ne dojde }e ja zapi{eme simboli~no kako Neg (Jane dojde), pri {to komponentata Neg e direktno podredena na simbolot M na formulata so koja vo celava ovaa na{a serija ja pretstavuvame semanti~kata struktura na re~enicata, t.e. formulata: M{T&L[p(a 1, a 2... )]}, kade {to p e konstitutiven predikat, a 1, a 2... - negovite argumenti, T i L aktuelizatori soodvetno vo vreme i prostor, a M - modalna ramka. Zna~i: re~enicata vo koja e vgradena komponentata Neg avtomatski na modalen plan e aktuelizirana, izrazuva subjektiven stav na govoritelot, "negova vistina". Negacijata spa a me u jazi~nite indefinibilia; spored terminologijata na A. Vje`bicka (A.Wierzbicka 1969, 1972 i site natamo{ni trudovi vo koi se pojavuva sistematski pro{iruvaniot spisok na indefinibilia) taa pretstavuva semantic primitive. Varira samo onoj nadgradeniot predikat na subjektivna ocena (li~niot motiv zo{to govoritelot pribegnuva kon edna negirana konstatacija). A toj varira - se ~ini - glavno spored dva parametra: (1) zavisno od drugi pridruùva~ki modalni karakteristiki na soodvetnata re~enica, pred s# od fundamentalnata dihotomija: +/- faktiven karakter na re~enicata, i (2) zavisno od mestoto na negacijata na dendritot {to go odrazuva procesot na semanti~kata derivacija na taa re~enica, odnosno: zavisno od toa kolku dlaboko negiranata propozicija e vgradena vo strukturata na re~enicata. E. Haji~ova (E. Hajičová 1975: 85) pi{uva: "Neg chápeme jako jeden typ volného dopln½ní slovesa; Neg může být kterýkoliv uzel v závislostním stromu, k n½muž vede hrana přímo od slovesa;" 9

Zuzana Topoliwska Ovde vo fokusot na na{eto vnimanie }e bidat, barem za po~etok, konstrukciite vo koi Neg se nadgraduva direktno nad konstitutivniot predikat na analiziranata re~enica. ]e gi razgledame redum re~enicite konstituirani od negiraniot predikat od prv, vtor i tret red. Za potsetuvawe: pod predikati od prv red gi podrazbirame predikatite (a) ~ii argumenti imaat za referenti entiteti {to gi izdvojuvame kako delovi od svetot (vo tekstot pretstaveni kako imenski sintagmi), ili (b) koi na opredeleni entiteti im pripi{uvaat odredeni osobini, sp. na pr. Jane ~ita kniga ili Ovaa devojka e ubava, i sl.; pod predikati od vtor red - onie koi gi odrazuvaat mentalnite sostojbi na ~ovekot i kako argumenti gi vrzuvaat tokmu lu eto i sodrìnata na nivnite sudovi, emocii itn. (soodvetno na povr{inata na tekstot pretstaveni vo forma na imenski sintagmi ili na zavisni - t.n. komplementarni - re~enici), sp. na pr. Jane planira da odi na more; najposle, pod predikati od tret red gi podrazbirame onie koi gi odrazuvaat mehanizmite / na~inite na na{eto razmisluvawe za svetot, tekot na na{eto zaklu~uvawe i, soodvetno, prifa}aat samo propozicionalni argumenti; tie na povr{inata na tekstot naj~esto se realiziraat kako svrznici, poretko kako glagoli ili nominalizacii, sp. na pr. Ne dojdov bidej}i deteto be{e bolno. ~ Bolesta na deteto be{e pri~ina {to ne dojdov., ]e dojdeme, ako e vremeto ubavo. ~ Na{eto doa awe e obusloveno od vremeto, i sl. ]e gi razgledame i konstrukciite kade {to negiranata propozicija e vgradena vo strukturata na argumenti na konstitutivniot predikat, sp. na pr. Jane ~ita ne kniga tuku vesnik, ili Jane odlu~i da ne ja prodava kolata, i sl. Vo site gorespomenati konstrukcii pokazatelite na negacija naj~esto se pojavuvaat na sintaksi~ko nivo na re~eni~nata struktura. Nivnata pozicija vo tekstot moè da se opi{e so konkretni pravila, taka {to "sintaksi~kata negacija" moème so pravo da ja sfa}ame kako gramatikalizirana. Poseben problem pretstavuva negacijata so morfolo{ki pokazateli, obi~no prefiksi kako ne-, ni- ili bez-. Analiziraj}i gi soodvetnite morfolo{ki konstrukcii navleguvame ve}e vo strukturata na leksikonot na dadeniot jazik. Sepak i tuka moàt da se utvrdat nekoi generalizirani pravila, pred s# vo odnos na prisustvoto i distribucijata na prefiksi na negacija vo oddelnite zborovni grupi. ]e se osvrneme i na taa problematika, iako - razbirlivo - ne sme vo sostojba da go pregledame kompletniot leksi- 10

Negacija kon. ]e se zadrìme glavno na razlikite vo zboroobrazuva~kite tendencii vo makedonskiot i polskiot jazik. Najposle }e se osvrneme i na razlikite me u dvata jazika vo inventarot i semanti~kata kategorizacija na leksemite koi sodr- àt negacija vo svoeto, takanare~eno, leksi~ko zna~ewe, bez taa zna~enska komponenta da ima diskretni formalni pokazateli, sp. gi na pr. leksemite kako mrazi, odbiva (vo edno od mo`nite zna~ewa, kako na pr. vo Odbiva da dojde), (dava) ostavka, i dr. So gorepredloènata definicija na negacija kako predikat so eden propozicionalen argument avtomatski se re{ava problemot na opsegot na negacijata - negirana e tokmu argumentskata propozicija, no ne i drugite propozicii eventualno vgradeni vo nea, odnosno - soglasno so odamna formuliranoto pravilo - ne se negiraat presupoziciite. Taka na pr. vo re~enicata Ne go poznavam sinot na Ana ne se negira presupozicija deka Ana ima sin, i sl. Niz vekovi negacijata be{e i ostanuva predmet na diskusija na filozofite i logi~arite. Ovde nema nitu da ja prenesuvame nitu da se vpu{tame vo taa diskusija. Ostanuvame dosledno na planot na lingvisti~kata analiza. Mnoèstvoto jazi~ni edinici so vgradena negacija zna~itelno go nadminuva mnoèstvoto na konstrukciite na koi logi~arite bi bile gotovi da im ja pripi{at karakteristikata "+" ili "-" vistina. Nema ni da se vpu{tame vo analizata na poimot 'vistina'. Sepak, treba da ja spomneme edna od osnovnite dilemi redovno prisutna vo spomenatata diskusija. Imeno, se postavuva pra{aweto {to e vistinski predmet na operacija na negacijata - dali ja negirame vistinitosta (adekvatnosta so faktite) na opredelena sostojba na ne{tata (ang. state of affairs, pol. stan rzeczy), t.e. otfrluvame postoewe na taa sostojba, ili pak ja negirame vistinitosta / adekvatnosta na jazi~nata poraka koja ja otslikuva taa sostojba. Imeno, nad site na{i jazi~ni poraki gi "~itame" nadgradenite modalni ramki kako 'kaùvam deka...', 'tvrdam deka...', 'znam deka...', 'mislam deka...', 'sakam da...', 'ne-sakam/ nej}am da...', 'te/ve sovetuvam da...', i sl. Ponekoga{ tie se eksplicitno prisutni vo tekstot, no po~esto imaat virtuelen karakter. Taka na pr. Podobro ne odi tamu... go "~itame" kako 'te sovetuvam da ne odi{ tamu', 'mislam deka bi bilo podobro da ne odi{ tamu', i sl. Vo procesot na jazi~noto op{tewe retko go otvorame dijalogot (bilo "vistinski" "ìv" dijalog, bilo argumentacija vo pi{uvaniot tekst) od edna negirana re~enica. So drugi zborovi: negacijata e naj~esto reakcija 11

Zuzana Topoliwska na ne{to {to go doznavme porano ili od na{iot sogovornik ili na nekoj drug na~in, ergo: negacijata ~esto se odnesuva na porano slu{natata jazi~na poraka i samo posredno na "sostojbata na ne{tata" konstatirana vo taa poraka. Ja spomnuvam tuka ovaa kompleksna problematika, bidej}i vo tekot na natamo{nata analiza ne edna{ }e zastaneme pred spomenatata filozofska, no vo nekoi aspekti i lingvisti~ka dilema. Se ~ini deka edna jazi~no, verbalno izrazena negacija naj~esto operira na dvata plana. Sepak, primarno n# interesira ovde vistinitosta / verodostojnosta na jazi~nata poraka. Verna na osnovnata linija na analizite prezentirani vo ovaa na{a serija (analizite od oblasta na "gramati~ka konfrontacija") se odlu~iv osnovniot kriterium vo odnos na redosledot na izlagaweto da mi bide karakterot na formalnite pokazateli na negacija (sintaksi~kiot, morfolo{kiot, otsustvoto na diskretni formalni pokazateli). Osnovniot del na ovoj tekst e posveten na sintaksi~kata negacija, t.e. na negacijata so diskreten, podvi`en pokazatel. Dvata kriteriumi spored koi e organiziran tekstot: (a) formalniot karakter na pokazatelot na negacija, i (b) semanti~kiot (i formalen) karakter na konstitutivniot predikat na negiranata propozicija se sudruvaat vo situacii koga negacijata e vgradena vo leksi~koto zna~ewe na konstitutivniot predikat. Ovoj sudir osobeno e voo~liv vo odnos na t.n. predikati od tret red koi - kako {to }e vidime - prili~no ~esto (a ne marginalno, kako {to e slu~ajot so drugite tipovi predikati) ja sodr`at negacijata kako integralno vgradena komponenta bez formalen pokazatel. 12

Negacija KONSTRUKCII SO SINTAKSI^KI POKAZATELI NA NEGACIJA Kako {to ve}e spomnav, vo fokusot na moeto vnimanie se nao a negacijata so sintaksi~ki pokazateli, t.e. negacijata direktno eksplicitno nadgradena nad konstitutivniot glagolski predikat na analiziranata re~enica. Taka smestenata negacija direktno vlijae vrz karakterot na porakata. Imeno, sr`ta na porakata e informacijata deka nekoj nastan ne se slu~il / ne se slu~uva, odnosno - spored znaeweto / voljata na govoritelot - nema da se slu~i, nekoja sostojba ne postoela / ne postoi / nema da postoi, nekoja osobina ne vaì / ne vaèla / nema da vaì za eden konkreten objekt, itn. Zna~i, se negiraat (a) faktite smesteni vo minatoto i/ili vo sega{nosta, odnosno (b) pretpostavkite proicirani vo idninata. Samo vo slu~ajot (a) propozicijata koja se negira (= koja e argument na predikatot na negacija) od /+ faktivna/ so ~inot na negirawe stanuva /- faktivna/. Vo slu~ajot (b) i dvete poraki: i pojdovnata i negiranata imaat nefaktiven karakter. Su{testven problem e odnosot me u porakata koja se negira (t.e. e predmet na negacija, se podloùva na negacija) i negiranata poraka (t.e. poraka ~ij konstitutiven predikat e nadgraden so negacija). Va`no e da bideme svesni deka me u dvete poraki ne sekoga{ postoi edno-ednozna~na korelacija. Va`no e, isto taka, da se registriraat izrazite - naj~esto se raboti za izrazi so funkcija na referencijalni i/ili koli~estveni kvantifikatori, kako site, sekoga{..., nieden, nikade..., samo i dr. - vo ~ie leksi~ko zna~ewe e vgradena negacija i ~ie prisustvo vo sostav na re~enicata koja sakame da ja negirame bara posebna formalna akomodacija. ]e se zanimavame prvo so re~enici konstituirani od predikati od prv red, t.e. predikati so argumenti ~ii referenti se materijalni delovi na svetot. ]e se potrudam vrz primeri na prosti makedonski i polski re~enici konstituirani od predikati od prv red da ja pretstavam op{tata problematika povrzana so procesot na negacija, za da moàm - pominuvaj}i podocna kon predikati od vtor i tret red - da se zadràm samo na ona {to e specifi~no samo za niv. 13

Zuzana Topoliwska 1. NEGACIJA VO REÊNICI KONSTITUIRANI OD PREDIKATI OD PRV RED Kako {to ve}e spomnav pogore, negacijata moè da se odnesuva na (informacija za) ona {to (ne) se slu~ilo vo realniot svet ili na (informacija za) ona {to - spored èlbite, pretpostavkite, prognozite na avtorot na tekstot - ne bi trebalo da se slu~i vo virtuelniot svet. Na{iot pregled }e go zapo~neme od negacija na slu~uvawata vo realniot svet. 1.1. NEGIRAWE INFORMACIJA ZA REALNIOT SVET Obi~no predikatot na negacija direktno se nadgraduva nad konstitutivniot re~eni~en predikat. Me utoa, postojat i konstrukcii vo koi se pojavuvaat dopolnitelni pokazateli na negacija vrzani za oddelni komponenti na re~eni~nata (formalna i/ili semanti~ka) struktura. Na{iot pregled go zapo~nuvame od re~enici so eden pokazatel na negacija nadgraden nad konstitutivniot predikat. 1.1.1. POKAZATEL NA NEGACIJA DIREKTNO NADGRADEN NAD KONSTITUTIVNIOT PREDIKAT Otprvin }e se zanimavame so re~enici vo koi se negiraat faktite, t.e. se negira deka nekoj nastan, dejstvo navistina se slu~ilo / se slu~uva, odnosno nekoja situacija, sostojba navistina traela / trae; so drugi zborovi: }e se zanimavame so ne-faktivni re~enici, ~ii "pozitivni" (t.e. ne-negirani) paraleli imaat faktiven karakter. So toa, se razbira, ne sakam da kaàm deka porakata vo soodvetnata "pozitivna" re~enica od svojata negirana paralela se razlikuva samo so prisustvoto na negacija - ovoj odnos e mnogu pokomplikuvan, zavisi od verbalniot i situaciskiot kontekst i ne dozvoluva da se formuliraat nekoi op{ti pravila. Negacijata e - vo princip - i pragmati~ka, a ne samo semanti~ka kategorija. Sledstveno, mora da bideme svesni deka za upotreba na negiranite re~enici potrebni se posebni kontekstualni i/ili konsituativni uslovi koi ne retko se razlikuvaat i se javuvaat kako postriktni od uslovite za upotreba na nivnite ne- 14

Negacija negirani oponenti. Od ova, me u drugoto, proizleguva deka negacijata e ~uvstvitelna na komunikativnata funkcija na tekstot. Imeno, vo narativniot tekst ili vo drug tip monolog upotrebata na negiranite re~enici e poslobodna otkolku vo dijalogot. Kako prv predmet na analiza gi izbrav slednite ednostavni re~enici: (1a) Mak. Ne sum kupil / -a kola. (1b) Mak. Ne kupiv kola. (1v) Pol. Nie kupiqem / -am auta. Ne-negiranite formalni korelati na gornite re~enici glasat soodvetno: (1a') Mak.?Sum kupil / -a kola... (1b') Mak. Kupiv kola. (1v') Pol. Kupiqem / -am auto. Ve}e na prv pogled zabeleùvame niza kategorijalni razliki kako na relacija: makedonski ~ polski, taka i na relacija: negirani ~ ne-negirani re~enici. Me utoa - kako prvo - ne site tie razliki imaat vrska so na{iot problem - so negacijata, i - kako vtoro - samo del od niv ja modifikuvaat prenesuvanata poraka, dodeka drugite se sveduvaat na razliki vo ~isto formalna, gramati~ka akomodacija na delovite na re~enicata. ]e gi razgledame redum. Nema vrska so negacijata faktot deka vo polskiot jazik vo minatoto vreme (praeteritum, preteritot) kako i vo makedonskoto minato neopredeleno vreme (l-perfekt / sum-perfekt) zadolìtelno doa a do izraz razlikata vo biolo{kiot rod na personalnite argumenti, t.e. razlikata vo gramati~kiot rod na soodvetnite glagolski formi (sp. pogore kupiqem m nasprema kupiqam f, kupil m nasprema kupila f), dodeka makedonskata aoristna paradigma ne ja pokaùva taa razlika. îsto formalen, akomodaciski karakter ima distribucijata na morfolo{kite pokazateli na akuzativniot padeèn odnos vo polskiot jazik : osnovna varijanta vo ne-negirani re~enici (sp. pogore auto) nasprema poziciski vrzana so prisustvoto na negacija varijanta, inaku sinkreti~na so morfolo{ki genitiv (sp. pogore auta). Vistinski interesen za nas e faktot {to makedonskiot glagolski sistem ni dozvoluva izbor me u dve potencijalno mo`ni konstrukcii vo ramkite na kategorijata 'vreme', ili poto~no: vo ramkite na dve tesno povrzani kategorii: 'vreme' i 'modalnost'. Se raboti za opozicijata me u makedonskite konstrukcii ne kupiv... i ne sum kupil / -a... Vremeto e deikti~ka kategorija i osnovnata 15

Zuzana Topoliwska razlika me u dvete makedonski "pozitivni" formi se sveduva glavno na toa deka formata kupiv implikuva nastan ednozna~no lociran na vremenskata oska, dodeka kupil / -a informira samo deka soodvetnata transakcija se slu~ila nekoga{ vo neopredeleno minato, sp. na pr. V~era najposle kupiv kola! nasprema: So tekot na vremto sum stanal nezavisen, sum kupil ku}a, sum kupil kola... Vo polskiot tekst soodvetnata razlika moème da ja izrazime samo so pomo{ na leksi~kiot kontekst, koj{to vpro~em - kako {to se gleda od primerite - sorabotuva i so makedonskite glagolski formi i ja potencira zna~enskata razlika me u niv. Interesnoto e deka razlikata me u dvete makedonski "vremiwa" poostro se "~ita" vo negirana upotreba. Blaè Koneski (1982: 461-481), objasnuvaj}i gi sestrano zna~enskite varijanti na minatoto neopredeleno vreme, ne go povrzuva eksplicitno so negacijata, no vo negovite primeri negacijata e mnogu frekventna, osobeno vo onie koi ilustriraat situacii na "direktno kaùvawe". Se ~ini prirodno deka negiraj}i ja faktivnosta na nekoja slu~ka kako takva, otkaùvaj}i & kakvo bilo mesto na vremenskata oska, se sluìme so gramati~kata forma koja ne sodrì deikti~ko upatuvawe kon taa oska. Sp. na pr. Nikoga{ ne sum bila tamu..., i samo taka; *Nikoga{ ne bev tamu ni zvu~i nekoherentno i gramati~ki nekorektno. Od druga strana, ne slu~ajno na na{iot makedonski primer (1a') pogore mu prethodi pra{alnik - bez soodveten verbalen kontekst re~enicata Sum kupil kola te{ko e zamisliva. Zna~i, postoi izvesna korelacija me u formite na neopredeleno minato vreme vo direktno kaùvawe od edna strana i prisustvoto na negacijata od drugata, dodeka aoristot se upotrebuva slobodno so i bez negacija, bez vidni razliki vo frekvencija. Kako {to ve}e spomnav pogore, postoi edna druga karakteristi~na ograda {to se odnesuva na mestoto na negiranite re~enici vo tekstot. Imeno, negacijata kako takva pretstavuva nadovrzuvawe na ne{to {to be{e re~eno porano, ili pak ne{to vo neverbalniot situaciski kontekst {to n# pottiknuva da pribegneme kon negacija kako jazi~no sredstvo na reakcija. Te{ko moème da zamislime dijalog koj bi po~nuval od konstatacijata Ne kupiv kola, ako govoritelot na istite sogovornici pri nekoj porane{en kontakt ne spomnal za svojata namera da kupi kola... Se razbira, takvata po~etna konstatacija od strana na eden od junacite moè da se najde na po~etok na nekoj literaturen tekst, no vakov incipit bi pretstavuval svesen stilski zafat od strana na avtorot koj saka svoite ~itateli vedna{ da gi vovede in medias res, vo edna dinami~na situacija ~ij 16

Negacija po~etok mu prethodi na po~etokot na raskaùvaweto. Ako negirame faktivnost na nekoj nastan, toga{ vo soodvetniot jazi~en akt e vgradena implikacijata deka takov nastan bil moèn ili duri o~ekuvan od na{ite sogovornici. Da ja zamislime situacijata vo ~ij fokus }e se najdat re~enicite: (2a) Mak. Ana ne dojde. (2b) Mak. Ana ne do{la. (2v) Pol. Anna nie przyszqa. Da kaème, stanuva zbor za nekoj sostanok {to se odràl pred nekolku dena, pa nekoj od u~esnicite kaùva: Ana ne dojde i bevme prinudeni da ja re{ime rabotata bez nea. - Za slu{atelite na taa izjava mora da im bide jasno deka Ana spa a me u li~nostite ~ie prisustvo se o~ekuvalo na sostanokot. - Moè i vremeto na sostanokot da bide sinhronizirano so govornata situacija. Se sobrale drugite u~esnici i nekoj konstatira: Ana ne dojde, pa morame da po~neme bez nea. - interesen dokaz deka negiraniot aorist moè da se odnesuva na aktuelna, "sega{na" situacija. I vo toj kontekst, se razbira, vaì implikacijata deka Ana bila o~ekuvana. - I vo dvete opi{ani situacii re~enicata *Ana ne do{la e neupotrebliva so ogled na faktot deka se raboti za konkretni, temporalno opredeleni nastani ~ij svedok bil me u drugite i govoritelot. Takvata re~enica bi moèla lesno da najde mesto vo nekoj narativen tekst oformen vo non-konfirmativot, koga se prekaùvaat nezasvedo- ~enite nastani: êkale u{te i Ana da dojde, no Ana ne do{la..., i sl. Se ~ini deka opi{uvanata osobina - faktot deka negacijata e reakcija na ne{to {to & prethodi, a ne po~etok na komunikativnata situacija - pretstavuva osnovna karakteristika koja go odreduva mestoto na negacijata vo prirodniot jazik. Se razbira, zboruvame za negacija na faktivnosta na nekoj nastan, odnosno na vistinitosta na nekoja konstatacija koja na povr{inata na tekstot se reflektira vo negacija na konstitutivniot predikat na re~enicata; za negacija podlaboko vgradena vo semanti~kata struktura na re~enicata }e stane zbor podolu, sp. 119 i natamu. Insistiram deka stanuva zbor za situacijata odrazena vo prirodniot jazik, vo sekojdnevna komunikacija, vo diskursot, a ne za negacija kako {to ja razbiraat logi~arite. Kako {to ve}e spomnav, ~esto priveduvanata parafraza na negacijata glasi 'ne e vistina', odnosno se prifa}a deka ne r e ramno na ne e vistina deka r. Vo ovaa parafraza nema mesto za modalniot subjektiven element, za nekoj nadgraden predikat od tipot 'mislam deka...', 'pretpostavuvam deka...', 17

Zuzana Topoliwska 'kolku {to mi e poznato...', i sl. Parafrazata 'ne e vistina deka...' bez kakva bilo modalna ograda e na mesto vo nau~nite tvrdewa, odnosno vo re~enicite koi ja prenesuvaat aktuelnata sostojba na znaewata vo nekoja nau~na oblast, sp. na pr. Dva i dva ne e pet 'ne e vistina deka...' ili Muvata ne e ptica 'ne e vistina deka...', i sl., kade {to nema mesto za izrazuvawe na li~niot stav. Na negacijata vo vakvite op{ti re~enici }e se vratime podolu. Inaku, soglasno so gorespomenatata odluka vo fokusot na na{eto vnimanie da bide negacija vo sekojdnevniot diskurs, vo prirodniot (a ne nau~niot, t.e. vo izvesna mera "ve{ta~ki") jazik, mora da ja prifatime pro{irenata formula M [ne e vistina (r)] i da gi varirame soodvetno modalnite predikati, naj~esto virtuelni, no potencijalno sekoga{ prisutni koga se sluìme so negacijata. Deka elementot M, kako i da e pretstaven na povr{inata na tekstot, sekoga{ ja dominira negacijata, }e se uverime analiziraj}i gi slednite primeri: (3a) Mak. Petar verojatno ne go fatil vozot. (3b) Pol. Piotr chyba nie zd%`yq na poci%g. Sluèj}i se so gore predloènata parafraza bi dobile soodvetno: 'Verojatno ne e vistina deka Petar stignal na voz' odnosno 'Chyba nie jest prawd%, è Piotr zd%`yq na poci%g'; sp. isto taka: (4a) Mak. Ana boèm ne go kupila fustanot. (4b) Pol. Anna jakoby nie kupiqa tej sukienki. Vo parafraza: 'Boèm ne e vistina deka Ana go kupila fustanot', odnosno 'Jakoby nie jest prawd%, è Anna kupiqa t& sukienk&', i sl. Poinakov e statusot na elementite T&L od na{ata pojdovna formula, sp.: (5a) Mak. Ana sigurno ne rabotela vo juni vo Ja elonskata biblioteka. (5b) Pol. Anna napewno nie pracowaqa w czerwcu w Bibliotece Jagiellovskiej. Vo parafraza: 'Sigurno ne e vistina deka Ana vo juni rabotela vo Ja elonskata biblioteka', odnosno 'Napewno nie jest prawd%, è Anna w czerwcu pracowaqa w Bibliotece Jagiellovskiej'; sp. isto taka: (6a) Mak. Vo Skopje deneska nema mnogu zelenilo vo centarot na gradot. (6a) Pol. W Skopiu dzisiaj nie ma wiele zieleni w centrum miasta. Vo parafraza: 'Ne e vistina deka vo Skopje deneska ima mnogu zelenilo vo centarot na gradot', odnosno 'Nie jest prawd%, è w Skopiu dzisiaj jest wiele zieleni w centrum miasta', i sl. 18

Negacija Primerite poka`uvaat deka temporalnata i prostornata informacija, i koga ne e direktno vgradena ili implikuvana od strana na konstitutivniot predikat, sepak e opfatena so negacija kako del na centralnata propozicija. Zna~i, imame hierarhija: M {neg [T&L (p)]}. Kako {to ve}e spomnav pogore, me u predikati od prv red spa aat i predikati za adskripcija na opredeleni osobini / oceni, t.e. predikati na povr{inata na tekstot oformeni kako t.n. imenski prirok. Vo makedonskiot jazik vo soodvetnite konstrukcii pokazatelot na negacija se smestuva direktno pred verbum-copula po model Ovaa koncepcija ne e atraktivna za nas, Jane ne e profesionalen u~itel, i sl. Vo polskiot jazik se soo~uvame so edna interesna komplikacija vo konstrukcii vo koi imenskiot del na prirokot ima forma na imenka, odnosno na imenska sintagma. Imeno, vo polskiot standarden jazik postoi specifi~na sekundarna copula vo forma na pokaznata zamenka to, sp. na pr. (7a) Pol. Ta ksi%`ka to m[j najlepszy przyjaciel. (8a) Pol. Ta p[qka to caqa moja biblioteka. i sl. Makedonski prevod na gornite re~enici bi glasel: (7b) Mak. Ovaa kniga e / go pretstavuva mojot najdobar prijatel. (8b) Mak. Ovaa polica ja pretstavuva celata moja biblioteka. Soo~eni sme ovde so ne{to nalik na metajazi~na copula so parafraza: 'na entitetot na koj{to vo dadenata situacija se odnesuva sintagmata ovaa kniga se odnesuva i sintagmata mojot najdobar prijatel', i sl. (sp. po{iroko Topolivska 1974). Vo makedonski nemame poseben pokazatel za takov tip glagol-copula. Me u drugite specifiki na ovoj "pomo{en" predikat e i ovaa deka vo negirana varijanta pokazatelot na negacija se smestuva direktno pred imenskiot del na prirokot, a ne pred negoviot glagolski del, sp. na pr. (8a') Pol. Ta p[qka to nie caqa moja biblioteka., i sl. Postoi su{tinska semanti~ka razlika me u negiranite konstrukcii so pridavski predikati i konstrukciite vo koi negacijata e vgradena vo morfolo{kata struktura na predikatot (na pr. Jane ne e simpati~en nasprema Jane e nesimpati~en, i sl.) - obi~no negiraniot predikat izrazuva pogolem intenzitet na soodvetnata osobina, no nitu toa ne mo`e da se sfati kako pravilo, sp. na pr. Jane ne e pristrasen nasprema Jane e nepristrasen, kade {to 19

Zuzana Topoliwska edinstvena potencijalna razlika e vo temporalnata kvalifikacija: negiranata re~enica poskoro se odnesuva za konkreten slu~aj, dodeka negacijata vgradena vo imenskiot del na prirokot sugerira trajna, postojana karakteristika na Jane. Po{iroko za negacijata formalno i/ili samo semanti~ki vgradena vo predikativnata leksema sp. podolu. Re~eni~nata negacija, so koja zasega se zanimavame, vo procesot na negirawe na faktivnite re~enici ima ednozna~ni pokazateli vo forma na mak. ne, odnosno pol. nie vo pozicija na adverbalna proklitika. Me utoa, dvata jazika se razlikuvaat vo odnos na linearizacijata na taa proklitika. Imeno, dodeka vo polskiot jazik - soglasno so nasledeniot slovenski redosled - pokazatelot na negacija sekoga{ stoi direktno pred glagolskata zboroforma, vo makedonskiot standarden jazik (kako i vo zapadnoto nare~je) pod balkanskoto (romansko?) vlijanie (sp. Benacchio 1987) pokazatelot na negacija mo`e da bide oddelen od negiranata finitna verbalna forma so cela niza zamenski klitiki, sp. (9a) Pol. Nie daqem mu tej ksi%`ki. }wiadomie mu jej nie daqem. (9b) Mak. Ne mu ja dadov knigata. Svesno ne mu ja dadov. Nema ovde da se zanimavame so, inaku dobro poznati, pravila na linearizacija na klitikite vo dvata jazika. Se potsetivme samo na op{toto pravilo koe se odnesuva na pokazatelite na negacijata. Notabene, vredi tuka da spomeneme i edna ponova interesna tendencija prisutna vo dvata jazika, a koja dozvoluva pokazatelot na negacija da bide nositel na retori~niot, ekspresiven akcent. Za situacijata vo makedonskiot jazik pi{uva V. Labroska (vo pe~at vo Phonetica Pragensia). Citiram: "...priglagolskata negacija ne kako samostoen predikat, o~igledno s# pove}e si obezbeduva uloga na akcentogena forma kon koja potoa akcentski se priklonuvaat klitikite {to sledat po nea, so toa {to celiot predikatski izraz kako edinstvena akcentogena edinica se deli na dve edinici (n ²e-se vr²a}am namesto ne-s²e-vra}am)..." Vo polskiot jazik, kade {to osnovniot akcent e paroksitoni~en, s# pojaka stanuva tendencijata sekundarniot ekspresiven akcent da se smestuva na prviot slog na akcentskata celina, {to zna~i - prili~no ~esto - na proklitika za negacija, sp. ni ²e widz&, ni ²e sqysz&, i ni ²e chc& w²idzie# ²ani sq ²ysze#... Nekolku zbora treba da se ka`at za specifi~niot status na del od takanare~enite predikati na ocena, t.e. predikati so koi na 20

Negacija referentot na pojdovniot argument mu se pripi{uva odredena osobina. Imeno, vo re~enicite konstituirani od predikatite od prv red virtuelniot modalen element nadgraden vrz negacijata naj~esto go rekonstruirame kako 'znam deka (ne e vistina...)', ili 'tvrdam deka (ne e vistina', i sl. Me utoa, vo slu~aj na predikatite koi imenuvaat psihi~ki osobini na lu eto, kako 'dobar', 'pameten', i sl., ili emotiven stav na govoritelot kon drugi lu e, kako 'simpati~en', 'nepodnosliv', i sl., parafrazata od tipot 'znam deka...' e neprifatliva. Taka na pr. re~enicata kako Ana e / ne e dobra, koja go izrazuva subjektivniot stav na govoritelot ~ija vistinitost ne moè da bide objektivno verifikuvana, }e ja parafrazirame kako 'mislam deka e / ne e vistina deka Ana e dobra', i sl. 1.1.1.1. NEGIRAWE NA ODDELNI KOMPONENTI NA REÊNI^NATA STRUKTURA Predmet na opisot vo ovoj paragraf se konstrukciite vo koi sodrìnata na re~enicata dopolnitelno ekspresivno se negira preku negiraweto na oddelni komponenti na nejzinata semanti~ka struktura, spored formulata T&L [p (a 1, a 2... )] Vo takvite konstrukcii pokraj centralniot priglagolski sintaksi~ki pokazatel na negacija se pojavuvaat dopolnitelni morfolo{ki pokazateli, odnosno leksemi so negacija vgradena vo leksi~koto zna~ewe bez posebni formalni pokazateli. Poznato e deka osnovni jazi~ni sredstva za primarnata kategorizacija na svetot vo prirodniot jazik pretstavuvaat zamenkite. Kako {to }e vidime, tokmu zamenkite ovozmoùvaat negirawe na oddelnite komponenti na re~eni~nata struktura, odnosno ekspresivno potencirawe na taa komponenta ~ie negirawe povlekuva negirawe na re~enicata kako celina. ]e go prosledime mehanizmot na takanare~enata "dvojna negacija", }e vidime i deka e mo`na ne samo dvojna, tuku i mnogukratna negacija, t.e. pojavuvawe na pove}e pokazateli na negacija vo ramkite na edna re~eni~na konstrukcija. Prvo }e gi razgledame uslovite na pojavuvawe i funkciite na "negativnite" zamenki kako {to se mak. ni{to/ razg. i~, nikoj, nieden, nikoga{, nikade..., pol. nic, nikt, àden, nigdy, nigdzie... Tie naj~esto, no ne i zadolìtelno, sodràt vo svojata formalna 21

Zuzana Topoliwska struktura morfolo{ki pokazatel na negacija - morfemata {ni}; toa ne e slu~aj so polskata zamenka àden, vo ~ie leksi~ko zna~ewe e vgradena negacija bez morfolo{ki pokazateli. Eve nekolku tipi~ni primeri na opi{anite konstrukcii: (10a) Mak. Nikoj vo na{eto semejstvo ne go ~ita Spinoza. (10b) Pol. Nikt w naszej rodzinie nie czyta Spinozy. Parafraza na gornite re~enici glasi: '(M) Ne e vistina deka vo na{eto semejstvo postoi nekoj koj go ~ita Spinoza', kade {to modalnata komponenta, vo slu~ajot nerelevantna za na{ata analiza, bi moèla na pr. da glasi 'Kolku {to mi e poznato...', ili ne{to sli~no. Zna~i, iako sintaksi~kiot pokazatel na negacija e vrzan za konstitutivniot re~eni~en predikat, de facto ovde se negira postoewe na referentot na pojdovniot argument (spored formulata: a 1 ) kako nositel na odredena, eksplicitno formulirana karakteristika. Mutatis mutandis sli~niot mehanizam moè da se odnesuva i na drugite argumenti na konstitutivniot predikat, sp. (11a) Mak. Ana ne veruva nikomu. (11b) Pol. Anna nie wierzy nikomu. t.e. '(M) Ne e vistina deka postoi nekoj komu Ana mu veruva', i sl. Ako zasegnatiot argument nema personalen referent, se pojavuvaat soodvetno zamenkite ni{to / nic, sp. (12a) Mak. Tatko mi ni{to ne mi kupi vo Polska. (12b) Pol. Ojciec nic mi w Polsce nie kupiq. t.e. '(M) Ne e vistina deka postoi ne{to {to tatko mi mi go kupil vo Polska', itn.itn. So drugi zborovi: upotrebata na "negativnite" zamenki zna~i informacija deka referentite na soodvetniot argument (denotati na soodvetnata argumentska imenska sintagma) pretstavuvaat prazno mnoèstvo. Ako sakame mnoèstvoto za koe tvrdime deka e prazno da go ograni~ime do denotatite na eden eksplicitno imenuvan poim, toga{ }e se pojavat soodvetno zamenkite nieden i/ili àden, sp. na pr. (13a) Mak. Nieden film ne moè da ja zameni knigata. (13b) Pol. ~aden film nie moè zast%pi# ksi%`ki. t.e. '(M) Ne e vistina deka postoi film koj bi moèl da ja zameni knigata', i sl. Interesen e soodnosot me u sintagmata nieden ~ovek / àden czqowiek i zamenkata nikoj / nikt, sp. na pr. mak. Nieden ~ovek / nikoj ne smee da bide gladen / pol. ~aden czqowiek / nikt nie powinien by# gqodny nasprema mak. Nikoj ne do{ol / pol. Nikt nie przyszedq, i samo taka; 22

Negacija re~enicite kako?nieden ~ovek ne do{ol /?~aden czqowiek nie przyszedq gi ocenuvame vo najmala mera kako neobi~ni, ako ne i nekorektni. Se ~ini deka sintagmata od tipot nieden ~ovek se pojavuva vo konteksti kade {to retori~niot pritisok pa a tokmu na semanti~kata komponenta '~ovek', koja vo zamenkite od tipot nikoj nema diskreten formalen pokazatel. Ako referentot na argumentskiot izraz e opredeleno mesto (fragment od prostorot) ili vreme (ise~ok od vremenskata oska), toga{ moàt da se pojavat i prilo{kite "negativni" zamenki od tipot nikoga{ ili nikade. Sp. na pr. (14a) Mak. Nikoga{ ne sum bila vo London. (14b) Pol. Nigdy nie byqam w Londynie. t.e. '(M) Ne e vistina deka postoi takov ise~ok na vremenskata oska za koj bi moèla verodostojno da tvrdam: toga{ bev vo London' ili (15a) Mak. Nikade ne nao am mir. (15b) Pol. Nigdzie nie znajduj& spokoju. t.e. '(M) Ne e vistina deka postoi mesto kade {to bi na{la mir', i sl. Vo edna ista re~enica "negiranite" argumenti moàt da se pojavat vo nekolku sintaksi~ki pozicii, sp. (16a) Mak. Nikoj nikoga{ nikogo ne cenel pove}e... (16b) Pol. Nikt nigdy nikogo bardziej nie ceniq... t.e. '(M) Ne e vistina deka (postoi / nekoga{ postoela situacija) nekoj nekogo da ceni pove}e...', i sl. Takanare~enata "dvojna negacija" pretstavuva ~isto formalna karakteristika na soodvetnite re~enici; taa spa a vo slovenskoto nasledstvo; vo del od drugite indoevropski jazici ovaa pojava ili ne postoi ili trpi raznovidni restrikcii. Dodeka vo polskite sovremeni tekstovi, standarnite, dijalektnite, a nitu vo istoriskite spomenici na polskiot jazik ne nao ame otstapuvawa od praviloto na dvojnata negacija, vo makedonskite spomenici i vo makedonskite dijalektni tekstovi, pod vlijanie na neslovensko balkansko okruùvawe, ima otstapuvawa vo dva pravca: ili - taka vo nekoi dijalektni tekstovi od ju`na Makedonija -mesto "negativnata" vo ista funkcija moè da se pojavi neopredelena zamenka, t.e., "negativnite" zamenki kako da pretstavuvaat poziciski vrzani varijanti na neopredelenite (sp. na pr. Topoliwska 1995: 274-278), ili pak - taka vo starite tekstovi - prisustvoto na pokazatelot na sintagmatskata negacija ni moè da se pojavi a da ne povle~e prisustvo na priglagolskata negacija (sp. na pr.makarijoska 1997: 106). 23

Zuzana Topoliwska Specifi~en verbalen kontekst ~uvstvitelen na negacija pretstavuvaat i zamenkite od serijata mak. siot, cel, sekoj..., pol. wszyscy, caqy, ka`dy... Situacijata tuka e pokomplikuvana otkolku kaj "negativnite" zamenki. Imeno, zabeleùvam restrikcii za koi te{ko moàt da se formuliraat pravila bez golem korpus primeri, a so takov korpus, za àl, ne raspolagam. Sp. na pr. (16a) Mak. Ne site studenti nemaat smisla za disciplina. (16b) Pol. Nie wszyscy studenci nie maj% poczucia dyscypliny. t.e. '(M) Ne e vistina deka ne postoi student koj ima smisla za disciplina' no (17a) Mak.?Ne site studenti ne dojdoa. (17b) Pol.?Nie wszyscy studenci nie przyszli. t.e. '(M) Ne e vistina deka ne postoi student koj ne dojde' Dodeka prvata re~enica, generi~na po karakter, ne pobuduva somne`, vtorata - referencijalno aktuelizirana - iako ne e negramati~na, sepak pravi vpe~atok na sekundaren markiran ekspresiven derivat na ne{to {to poprirodno bi go formulirale na pr. kako (17a') Mak. Del od studentite / Nekoi studenti dojdoa. (17b') Pol. Cz&]# student[w przyszqa / Niekt[rzy studenci przyszli. Re~enicite (17a) i (17b) pravat vpe~atok na repliki na ne~ija zabele{ka deka, na pr., priredbata ne bila atraktivna za studentite, pa... Sp. i: (18a) Mak.?Ne cela programa ne mi se dopadna. (18b) Pol.?Nie caqy program mi si& nie podobaq. Imame vpe~atok deka gornite re~enici pretstavuvaat fragment od emotivno markirana diskusija i doa aat od "za{titnik" na programata. Od druga strana, ne pobuduvaat somneì re~enicite vo koi negirani se samo zamenkite-determinatori, a otsustvuva pokazatel na priglagolskata negacija, sp. (19a) Mak. Ne site studenti imaat pari za ekskurzija. (19b) Pol. Nie wszyscy studenci maj% pieni%dze na wycieczk&. t.e. '(M) Ne e vistina deka ne postoi student koj nema pari za ekskurzija' ili (20a) Mak. Ne sekoe dete saka da se igra vo grupa. (20b) Pol. Nie ka`de dziecko lubi si& bawi# w gromadzie. t.e. '(M) Ne e vistina deka ne postojat deca koi ne sakaat grupni igri', i sl. 24

Negacija Op{to zemeno, vrskite me u zamenkite od serijata siot, sekoj... i negacijata ja potvrduvaat ocenata, koja{to sum imala prilika nekolku pati ve}e da ja formuliram (sp. na pr. Topoliwska 2007), deka tie zamenki vo prirodniot jazik primarno vr{at ekspresivna funkcija - ja potenciraat informacijata za ekstenzija na soodvetnata imenska sintagma. Red e u{te da se prikaè kako se negiraat soodvetno komponentite T i L, odnosno tie nivni delovi koi ne se sodràni vo osnovnata predikatsko-argumentska struktura. Se vklu~uva tuka eden poseben mehanizam ~ii elementi ve}e gi vidovme vo prethodnata serija primeri, imeno linearizacijata i intonacionata kontura na re~enicata, t.e. sredstvata za topikalizacijata na tekstot. Sp. (21a) Mak. Ovaa statija ne sum ja pi{uvala vo Krakov. (21b) Pol. Nie pisaqam tego artykuqu w Krakowie. ili (22a) Mak. Pred dve godini ne sum bila vo Krakov. (22b) Pol. Przed dwoma laty nie byqam w Krakowie. i sl. Celta na gornite re~enici e tokmu da se negira informacijata za mesto (21) ili za vreme (22). Toa se postignuva so smestuvaweto na soodvetnite sintagmi na udarna (inicijalna ili finalna) pozicija pod kulminativen retori~en pritisok. Cela niza funkcii od poleto na ekspresivno negirawe na oddelni re~eni~ni komponenti razvile negativnite ~asti~ki mak. ni(tu) i pol. ani. Naj~esto se raboti za kratki idiomatizirani serii ili za izolirani idiomatski obrati; site tie se prili~no pobrojni vo polskiot otkolku vo makedonskiot. Sp. na pr. mak. nemam ni pari~ka / ni skr{en denar, ne otide ni ~ekor ponatamu, nitu zbor ne re~e, pol. nie mam ani grosza, nie zrobiq ani kroku, nie powiedziaq ani sqowa...; sp. gi i karakteristi~nite "negativni intenzifikatori" kaj predikati so varijabilen intenzitet, mak. ni malku, pol. ani troch&... Za kategorijalnite funkcii na ni(tu) i ani sp. podolu, vo paragrafot 1.1.1.3. 1.1.1.2. "ALTERNATIVNO" NEGIRAWE NA KOMPONENTI OD REÊNI^NATA STRUKTURA Vo prethodnite paragrafi ve}e stana zbor za faktot deka negacijata obi~no se pojavuva kako reakcija na ne{to {to ve}e porano bilo re~eno ili percipirano na drug, neverbalen na~in. Vo 25

Zuzana Topoliwska negiranite re~enici od takov tip, ako ne znaeme {to im prethodi, moème samo vrz baza na inferencija da ja rekonstruirame porakata koja go predizvikala pojavuvaweto na negacijata. Konstrukciite so koi sega }e se zanimavame eksplicitno go imenuvaat ona {to spored govoritelot pretstavuva vistinita informacija kako zamena, alternativa za ona {to se negira. Zatoa ovoj tip na negirawe go krstiv kako "alternativno". Vo alternativnite negirani konstrukcii sintaksi~kiot pokazatel na negacija se nao a direktno pred negiranata sintagma / sintagmi, a obemot / zonata na negacijata se ocenuva spored opsegot na alternativnata informacija. Sp. na pr. (23a) Mak. Ivan (voop{to) ne ja ~ita knigata, tuku ja prelistuva. (23b) Pol. Jan (wcale) nie czyta tej ksi%`ki, tylko j% kartkuje. t.e. '(M) Ne e vistina deka Ivan ja ~ita knigata; vistina e deka toj samo ja prelistuva', i sl. Vo na{ata parafraza mesto edna se pojavuvaat dve re~enici (nezavisno od voobi~aenata nadgradba: M + <ne> e vistina...) kako argumenti na predikatot od tret red 'ne..., tuku...'. I vo dvete originalni re~enici, makedonskata i polskata, se pojavija fakultativni ekspresivni intenzifikatori na negacija, soodvetno mak. voop{to, pol. wcale. Kako {to }e vidime, tie se mnogu karakteristi~ni eksponenti na procesot na alternativno negirawe. Pred da prodolìme so analiza na alternativnite konstrukcii, eve u{te eden primer: (24a) Mak. Ivan (voop{to) ne ~ita kniga, toj prelistuva nekoe spisanie. (24b) Pol. Jan (wcale) nie czyta ksi%`ki, tylko przegl%da jakie] czasopismo. t.e. pak : '(M) Ne e vistina deka p; vistina e deka q'. Posledniov primer vnesuva dva novi momenti vo na{ata analiza: (1) na semanti~ki plan pokaùva deka negacijata moè da se odnesuva na celata sekvenca koja sledi po nea, t.e. p(a 2 ), a ne samo - kako vo prethodniot primer - na predikatot p; (2) na formalen plan pokaùva deka vo makedonskata konstrukcija edinstven pokazatel na alternativniot predikat moè da bide pauzata i - eventualno (?) - prisustvoto na anaforata toj. Eve u{te nekolku makedonski i polski primeri kako ilustracija na varijabilnosta na opsegot na negacijata i, soodvetno, podvi`nosta na sintaksi~kiot pokazatel na taa negacija od edna strana, kako i na formalnata varijacija na konstitutivniot predikat od tret red, {to simboli~no go zapi{avme pogore kako 'ne..., tuku...': 26

Negacija (25a) Mak. Ne Ana, tuku / a Mare ja skr{i vaznata; Sakam ne edna, tuku pet kutii disketi; Toj rado ~ita istoriski, a ne qubovni romani; Knigata mu ja dadov na Petre, a ne na Ivan... (25b) Pol. Nie Ania, a / ale / tylko Marysia stqukqa ten wazon; Prosz& nie jedno, tylko pi&# pudeqek dyskietek; On ch&tnie czyta powie]ci historyczne, a nie romanse; Daqem t& ksi%`k& Piotrkowi, a nie Jasiowi... Vo dosega pretstaveniot, mo{ne ograni~en korpus primeri sepak jasno se zacrtuvaat dva glavni modela na analiziranata konstrukcija zavisno od toa dali vo fokusot se nao a negiranata ili informacijata {to se predlaga kako alternativa, sp. mak. (1) ne h, tuku / a u; (2) h, a ne u; pol. (1) nie x, a / ale / tylko y; (2) x, a nie y, pri {to i vo dvata jazika vo prviot model pokazatelot na negacija moè da bide pridruèn ne so alternativen svrznik, tuku so soodvetna intonaciska kontura ~ij relevanten del pretstavuva pauzata: Ne Ana, Mare... / Nie Ania, Marysia... Se razbira, na linijata: makedonski ~ polski postojat i drugi idiosinkreti~ni razliki, zavisni od verbalniot i situaciskiot kontekst. Dvete sodrìni / informacii, negiranata i alternativno ponudenata obi~no me usebno se isklu~uvaat; sepak, postojat i konstrukcii vo koi razlikata me u niv se sveduva na eskalacija na intenzitetot i vtorata ja supsumira prvata, sp. (26a) Mak. Ne deka / da go sakam ova dete, jas go oboàvam. (26b) Pol. Ja nie kocham tego dziecka, ja je adoruj&. t.e. '(M) Ne e vistina deka jas go sakam deteto, vistina e deka (moeto ~uvstvo e posilno), jas go oboàvam' ili (27a) Mak. Taa ne deka / da e ubava, taa e najubava na svetot. (27b) Pol. Ona nie jest po prostu pi&kna,ona jest najpi&kniejsza na ]wiecie. t.e. '(M) Ne e vistina deka taa e samo ubava, vistina e deka (nejzinata ubavina go nadminuva prose~noto) taa e najubava na svetot', 'malku e da se kaè deka taa e ubava...' i sl. Soglasno klasi~nata generativna teorija konstrukciite so alternativna negacija bi trebalo da se tolkuvaat kako derivati na re~enici konstituirani od alternativen i/ili adversativen predikat od tret red, so re~eni~ni argumenti kako {to gi pokaùvame vo gorepredloènite parafrazi. Na{eto tolkuvawe ne e vo kolizija so taka zamislenata linija na derivacija, no - kako obi~no - kako pojdovna to~ka ja prifa}ame semanti~kata struktura: {tom negacijata ja razbirame kako predikat od propozicionalen argument, to- 27

Zuzana Topoliwska ga{ logi~no e deka sekoja negacija vnesuva nova propozicija i - ako taa negacija ne se odnesuva direktno na konstitutivniot predikat na pojdovnata re~enica, toga{ soo~eni sme so pove}e od edna propozicionalna (predikatsko-argumentska) struktura, t.e. - vo proces na eksplicitacija - so pove}e od edna re~enica. Site elementi na edna argumentska imenska sintagma moàt "alternativno" da se negiraat ili so priglagolska negacija ili so negacija stavena direktno pred negiraniot element, sp. Toj ne gi kritikuva svoite, tuku studentite na svojot kolega nasprema Toj gi kritikuva NE svoite, tuku studentite na svojot kolega, i sl. Negacija izvedena spored vtoriot model e poekspresivna. Relativnata re~enica kako komponenta na imenskata sintagma se negira mutatis mutandis kako i drugite komponenti, sp. mak. Na kraj ja kupiv ne knigata {to mi ja prepora~a, tuku... / pol. W kovcu kupiqam nie (t&) ksi%`k&, kt[r% mi poleciqe], a..., i sl. 1.1.1.3. "KONJUNKTIVNO" NEGIRAWE NA KOMPONENTI OD REÊNI^NATA STRUKTURA Pod "konjunktivno" negirawe podrazbiram konjunkcija na dve (ev. pove}e) negacii a ne na negiranite sodrìni. Naj~esto od funkcijata na argumenti na konstitutivniot predikat se isklu~uvaat dva (ili - retko - pove}e) entiteta. Sp. (28a) Mak. Ni Ana ni Mare ne dojde /?ne dojdoa na sostanokot. (28b) Pol. Ani Anka ani Marysia nie przyszqa /? nie przyszqy na zebranie. i so drugi preferencii vo kongruencijata po broj, ako linearizacijata e obratna: (28a') Mak. Na sostanokot ne dojde /? ne dojdoa ni Ana ni Mare. (28b') Pol. Na zebranie nie przyszqa /? nie przyszqy ani Anka ani Marysia. Sp. i: (29a) Mak. Najposle ne sum gi dobila ni(tu) zapisnikot nitu materijalite. (29b) Pol. W kovcu nie dostaqam ani protokoqu ani materiaq[w. Kako {to pokaùvaat primerite, razlikite me u dvata analizirani jazika se minimalni i glavno se sveduvaat na formata. Dodeka polskiot raspolaga so eden pokazatel na konjunktivnata negacija: ani, makedonskiot gi ima za izbor ni ili pro{irenoto nitu - mo`no e, barem vo nekoi konteksti, deka izborot na nitu zna~i poekspresivna negacija. Mo`na e, kako vo primerot (29b), i sekvencata: ni..., nitu..., tokmu so takov redosled, {to ja zasiluva vtorata negacija. 28

Negacija Koga konjunktivnata negacija se odnesuva direktno na konstitutivniot predikat / predikati, a formalnite intenzifikatori se povrzuvaat so predikatskiot izraz, soo~eni sme so negirawe na argumenti na predikatot na konjunkcija, t.e. na predikatot od tret red; sp. za toa podolu, vo glava 3. Ne retko konjunktivnata negacija se idiomatizira, sp. na pr. mak. ni ku~e ni ma~e 'ni{to ìvo', ni ìv ni mrtov 'umoren, iznama~en; te{ko bolen'; ni pet ni {est 'ne{to neopredeleno'. Vo polskiot jazik vo takvite petrificirani obrati obi~no se pojavuva samo ni, bez konjunktivno-adversativnoto a, {to pretstavuva eden vid arhaizam, sp. ni pies ni wydra, ni to ni sio 'ne{to neopredeleno', ni brat ni swat 'ne nekoj blizok', ni w pi&# ni w dziesi&# 'ne á propos, bez vrska (za ne~ija izjava)', i sl. Sp. i - so finitna glagolska forma - mak. nitu go sakam, nitu go mrazam, pol. ani go lubi&, ani nie lubi& 'indiferenten sum sprema nego', i dr. 1.1.1.4. nema / nie ma - "predikat na otsustvo" Poseben status i vo dvata razgleduvani jazici ima predikat so ~ija pomo{ konstatirame otsustvo na nekoj entitet. Se razbira, otsustvoto e sekoga{ relativizirano vo odnos na prostorno-vremenskite parametri na situacijata za koja stanuva zbor. So drugi zborovi, ako eksplicitno ne se bri{e aktuelizacijata, nema sekoga{ zna~i 'nema hic et nunc'. Dvata "na{i" jazici se razlikuvaat vo na~inot na izrazuvawe na opozicijata: prisustvo vs otsustvo. Vo makedonskiot opozicijata glasi: ima ~ nema, vo polskiot: jest / s% ~ nie ma, sp. na pr. (vo prodavnica) mak. Dali ima {e}er?; Dali ima vir{li?, pol. Czy jest cukier?; Czy s% par[wki?, i sl. Vredi da se odbeleì deka vo staropolskiot jazik formalnata simetrija na taa opozicija bila za~uvana, za {to svedo~i fragment od srednovekovna veligdenska pesna, vo koja ènite konstatiraat deka go nema Hristos vo grobot: Tu go nié... so dolgo [e:] kontrahirano od: nie je... I vo dvata jazika negacija na "predikatot na prisustvo" prerasnala vo "predikatot na otsustvo" so trajno vgradena negacija. Mu posvetuvame ovde posebno vnimanie so ogled na negovata natamo{na kariera vo makedonskiot glagolski sistem kade {to nema stanalo specijalizirana negacija na subjunktivni re~enici (sp. podolu vo paragrafot 1.3.). 29