UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ SKOPJE Me unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

Transkrypt

1

2 UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ SKOPJE Me unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

3 Za izdava~ot: prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij - Skopje

4 UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ SKOPJE Me unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura NAU^NA KONFERENCIJA - LITERATURA (Ohrid, 25. VIII VIII 2008) Skopje 2009

5 CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека Св. Климент Охридски, Скопје (062) (062) (497.7)(062) МЕЃУНАРОДЕН семинар за македонски јазик, литература и култура (XLI; 2008; Охрид) Предавањата на XLI Меѓународен семинар македонски јазик, литература и култура: (Охрид, 11.VIII-28.VIII 2008). - Скопје: Универзитет Св. Кирил и Методиј, Меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура, стр.: илустр.; 24 см ISBN а) Македонски јазик - Собири б) Македонска книжевност - Собири в) Македонија - Културна историја - Собири COBISS.MK-ID

6 KO^O RACIN KAKO POET I PUBLICIST 5

7 6

8 7 Ivan Dorovski KOSTA RACIN NA Ê[KI I NA SLOVA^KI JAZIK Pred s bi sakal da im se zablagodaram na organizatorite na godina{nite Racinovi sredbi {to mi go dodelija Po~esnoto Racinovo priznanie. Taa nagrada za mene zna~i mnogu, bidej}i e tesno povrzana so imeto na osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska literatura. Racinovite Beli mugri, {to pred tri meseca gi izdadov vo prevod na ~e{ki jazik i za koi ponatamu }e kaàm ne{to popodrobno, toa se za mene odi, elegii i lamenti, ta`ni pesni ne samo za makedonskiot argat, rabotnik, tutunobera~, ohti~ar, pe~albar, kopa~ i kopa~ka, tuku za rabotniot narod vo celiot svet. Racinovite pesni mi se bliski, bidej}i i jas se izu~iv bravar i vr{ev argatska rabota. Vo izlagaweto so koe }e nastapam na konferencijata za makedonskiot jazik, {to }e se odrì tuka kon krajot na avgust, }e dadam edna popodrobna periodizacija na ~e{ko-slova~ko-jugoslovenskite kulturni odnosi za koi tuka nema da zboruvam. Vo ovoj referat }e se osvrnam na taa problematika samo mnogu beglo i samo vo vrska so recepcijata na tvore{tvoto na Kosta Racin vo ~e{kata i vo slova~kata sociokulturna sredina. Pritoa mislam deka recepcijata na Racinovoto delo, kako i voop{to probivot na makedonskata literatura i kultura vo ~e{- kata i vo slova~kata kulturna sredina treba da se tolkuva ne parcijalno, tuku vo eden po{irok vremenski, politi~ki i kulturen kontekst. Periodot me u dvete svetski vojni e zna~aen ne samo za ~e{koslova~ko-jugoslovenskite kulturni odnosi, tuku i za probivot i poznavaweto na makedonskata narodna pesna i na makedonska stvarnost za koja dotoga{ ne se zboruva{e. Pra{kiot Karlov univerzitet stana eden od najuglednite slavisti~ki centri, kako so svojata nau~no-istraùva~ka programa, taka i personalno, organizaciski i institucionalno. Istorija na slovenskite literaturi od 1908 godina tuka predava{e Jan Mahal (Jan Máchal, ), avtor na tritomniot sinteti~en trud Slovenski literaturi (Slovanské literatury, 1922, 1935, 1929). Vo nego toj pi{uva op{irno i za kirilometodievskiot period i go prezentira svoeto mislewe deka slovenskite literaturi pretstavuvaat edno celo. U~enik na Jan Mahal, na etnografot i folklorist Irì Polivka (Jiří Polívka, ) i na etnografot Vaclav Tile (Václav Tille, ) be{e literaturniot istori~ar i metodolog Frank Volman (Frank Wollman, ). Od 1925 g. toj be{e profesor na Univerzitetot Komenski vo Bratislava i od 1928 godina profesor na Masariko-

9 8 viot univerzitet vo Brno. So svoite trudovi Srpsko-hrvatska dramatika (Srbochorvatské drama,1924), Bugarska dramatika (Bulharské drama, 1928), Slovenska dramatika (Slovinské drama,1925) i so sintezata Dramatika na slovenskiot jug (Dramatika slovanského jihu, 1930) i so trudot Literaturata na Slovenite (Slovesnost Slovanů, 1928) toj pridonese za razvitokot na zaemnite kulturni odnosi i za poznavaweto na kulturata na Ju`nite Sloveni. Likovniot umetnik, etnomuzikolog, folklorist i patopisec Ludvik Kuba ( ), za kogo }e stane u{te zbor vo vrska so pesnite na Kosta Racin, patuval me u 1885 i 1929 godina niz slovenskite zemji so cel da se zapoznae so nivnoto bogato narodno tvore{tvo. Tragawe po slovenskata pesna (Cesty za slovanskou písní), taka se vikaa negovite patuvawa niz slovenskite zemji. Vo nivniot vtor tom nasloven Slovenski jug (Slovanský jih, 1935), toj saka{e da gi zapoznae interesentite so bogatstvoto na slovenskoto narodno tvore{tvo i da im ponudi izvor za izu~uvawe na istorijata na me usebnite kulturni vrski na slovenskite narodi. Pred toa toj izdade vo samostojni knigi Makedonski pesni (Písně makedonské, 1928), Pesni od stara Srbija (Písně ze starého Srbska, 1928) i Bugarski pesni (Písně bulharské, 1929). L. Kuba u{te vo 1895 godina imal namera da ja poseti Makedonija i tamu da zapi{uva narodni pesni, no nemal sredstva. Podocna Prvata svetska vojna mu onevozmoì da ja poseti Makedonija. Dotoga{ toj ima{e zapi{ano pove}e od 2800 melodii i pesni po~nuvaj}i od Karantanija pa s do Bugarija. L. Kuba uspea nekolku pati da ja poseti Makedonija vo 1925 i vo 1927 godina. Pri svoeto prvo patuvawe toj se interesira{e za zapadnata polovina na najju`nite Sloveni. Zatoa toj brza{e, kako {to samiot pi{uva, da go poseti ubaviot predel na Ohridskoto Ezero. I moèbi slu~ajno, prvata pesna {to ja slu{na Kuba vo Ohrid, be{e pesnata Goro, goro, visoka si, koja se pee i vo êhija so ista melodija i tekstot li~i na prevod od ~e{ki jazik. Vo 1930 godina L. Kuba vo makedonski original i vo ~e{ki prevod na Jan Hudec ( ), so sopstveni noti ja izdade prekrasnata makedonska narodna pesna Marika na stol sede{e (Marička na židli usedla). Edna godina porano toj napi{a deka pesnite na Ju`nite Sloveni se bogato more, vo koe ne vi treba skafander za da barate vrednosti vo dnoto. Vo toa more dovolno e so zatvoreni o~i da ja pruìte rakata kade bilo i vedna{ imate polna dlanka lasturi, koi se edna poubava od druga i imaat boi na boìla~ki biseri. Pred pove}e od dvaeset i pet godini Blaè Ristovski vo svojata impozantna monografija za Kosta Racin, polna so fakti i dokazi, uka- à na edna frapantna identi~nost na nekolku stihovi od Racinovata pesna Lenka so edna narodna pesna od rodopskoto selo êpino {to ja objavi L. Kuba vo 1929 godina samo vo prevod na ~e{ki jazik. Poslednite pet stiha se slednite:

10 9 A když panenky míjely, písničky smutné zpívaly: Sbohem, vy tkané výbavy, rozetkané nedotkané! Proto mi listí opadlo Ne e tuka ednakva samo ritmi~kata struktura i osnovnata intonacija, pi{uva Blaè Ristovski, tuku za nas se posebno zna~ajni poslednite tri stiha {to vo mnogu pogledi se identi~ni so Racinovite. Te{ko moème da pretpostavime deka K. Racin moèl da gi poznava zapisite na L. Kuba izdadeni vo Praga, iako i toa ne e isklu~eno. Spored mene, Racin moèl ilegalno da patuva za Drezden i Hamburg preku Avstrija i êhoslovakija. Duri i moèl tuka da prestojuva ilegalno. Poverojatna mi izgleda mojata pretpostavka deka i K. Racin i L. Kuba moèle da ja poznavaat statijata na Konstantin Jire~ek Poma{- ki pesni od êpino, objavena vo bugarskoto Periodi~esko spisanie (1884). Od zapisite vo negoviot notes znaeme deka Racin ja poznaval Jire~ekovata Istorija na Bugarija vo prevod na bugarski. Svoite patopisi i studii (taka gi ozna~i avtorot) L. Kuba gi izdade pod naslov êtivo za Makedonija (Čtení o Makedonii, 1932) i êtivo za stara Srbija (Čtení o starém Srbsku, 1932). Tie, me u drugoto, zaedno so negovite êtivo za Dalmacija (Čtení o Dalmácii, 1936) i êtivo za Bosna i Hercegovina (Čtení o Bosně a Hercegovině, 1937), polni so prekrasni sliki, crteì, skici i pesni i zaedno so drugite negovi zapisi na narodni pesni i melodii go dokaùvaat negoviot iskren odnos kon Ju`nite Sloveni. Vo me uvoeniot period vo ~ehoslova~kite politi~ki i kulturni krugovi dosta se zboruva{e i pi{uva{e za Makedonija, {to L. Kuba ja ozna~il za mal Balkan, pred s vo vrska so VMRO i so jugoslovenskobugarskite odnosi, za ~ija normalizacija ~ehoslova~kata nadvore{na politika aktivno se interesira{e. Spored toga{niot ~ehoslova~ki minister za nadvore{ni raboti d-r Edvard Bene{, vo jugoslovensko-bugarskiot odnos stanuva{e zbor za borba za teritorii, za definitivno nacionalno formirawe na makedonskoto naselenie, so eden zbor - borba za Makedonija. Knigata êtivo za Makedonija od L. Kuba predizvika politi~ka vozbuda. Nakratko: avtorot mnogu dobro sfatil, deka ne moè da napi- {e ne{to bez soglasnost na belgradskiot reìm. Toa zna~i, deka treba prvo vo Belgrad da pra{ame, dali moème vrbata da ja nare~eme vrba ili nekako inaku, i kolku dolgo vreme, mu napi{a L. Kuba na svojot prijatel, pisatelot Jirì Mahen (Jiří Mahen, ), revnosen qubitel na Ju`nite Sloveni. Na krajot jugoslovenskata vlada mu zabrani na L. Kuba da stapi na jugoslovenska teritorija. Patopisot na L. Kuba êtivo za Makedonija pretstavuva{e vo me uvoeniot period apogej na poznavaweto na Makedonija vo êhoslovakija.

11 10 Ne sakam pove}e da dolàm, bidej}i za Ludvik Kuba i za negoviot odnos kon slovenskiot Balkan imam poop{irno pi{uvano pred pove}e od deset godini. Sepak, maksimum pretstavuva impozantniot zbornik Ju`nomakedonski raskazi (Jihomakedonské povídky, 1932), najsolidno podgotvenata i izdadena kniga na makedonskata raskaùva~ka proza, kako {to zabeleà Tome Sazdov. Od ostavninata na Stefan Verkovi}, re~isi po dvaeset godini, izdadoa usilen trud ruskiot paleoslavist i lingvist Petr A. Lavrov ( ) i ~e{kiot folklorist, etnograf i slavist Jir- ì Polivka ( ). Ne e bez interes deka toj impozanten i nesekojdneven zbornik go izdade ê{kata akademija na naukite i umetnostite vo Praga, koja za P. A. Lavrov, spored negovite zborovi, vedna{ stana centar na slovenskite istraùvawa. Za pogore re~enoto zboruvam, bidej}i smetam deka seto toa do izvesen stepen ja podgotvi po~vata za probiv na makedonskata literatura vo toga{na êhoslovakija i vo povoeniot period. Da se vratime sega kon konkretnata tema za recepcijata na deloto na Kosta Racin vo ~e{kata i vo slova~kata sredina. Vedna{ po osloboduvaweto na êhoslovakija vo 1945 godina, vo ~e{kiot dneven i periodi~en pe~at bile vo prvite denovi, sedmici, meseci i godini objavuvani mnogu informacii, statii, reportaì i poop{irni tekstovi za borbata na jugoslovenskite narodi vo minatoto i za vreme na vojnata, za oddelnite nacionalni literaturi i za nivnite usilbi da ja obnovat svojata zemja, za nacionalnata problematika, za ~ehoslova~ko-jugoslovenskite zaemni kulturni vrski i za mnogu drugi pra{awa. Vo po~etokot na mart 1946 godina nedelnikot Slobodna zemja (Svobodná země), {to izleguva{e vo gradot Olomouc, objavi statija pod naslov Voskresnuvawe na Makedonija kon nacionalen ìvot. Avtorot dava mnogu dostoverni informacii za Makedonija, za t.n. makedonsko pra{awe, za makedonskata kultura i umetnost. Toj so patos i radost izvikuva: ûdesno e da gleda{ kako pred tvoite o~i vostanuva eden narod i negoviot jazik - neli samo pred neceli osum godini be{e izdadena prvata kniga na makedonski jazik. Taa prva kniga na makedonski jazik {to izleze od pe~at pred neceli osum godini be{e Racinovata zbirka Beli mugri (1939), iako vo napisot ne se naveduva imeto na nejziniot avtor. Imeto na Kosta Racin se pojavi vo polovinata na oktomvri 1946 godina vo istiot nedelnik vo eden napis, vo koj me u drugoto avtorot L. Smekal pi{uva{e: Zaedno so golemoto dviènie za osloboduvawe na Makedonija vo ovaa vojna (t. e. vo Vtorata svetska vojna bel. moja ID) izrasnaa i nekolku dobri poeti, kako na primer Ko~o Solev-Racin, koj zagina vo partizanskite borbi (zbirka Beli mugri), Kole Nedelkovski (zbirkite Mъskavici i Pe{ po svetot) i tvorecot na modernata gramatika Blaè Koneski, od najmladite, pak, talentiraniot Gogo Ivanovski.

12 Avtorot na statijata navel i ~etiri Racinovi stihovi od poslednata strofa na vtorata pesna od ciklusot Elegija za Tebe {to Gogo Ivanovski gi navel kako moto kon svojata pesna Na mojot narod. Vo prevod na L. Smekal tie Racinovi stihovi izgledaat vaka: Zoro krásná a ruměná, Zoro krásná, sestro sladká. Vzejdeš-li ty někdy, zoro, nad Otčinou mou Otčinou. Preveduva~ot gi prevel samo prvite tri stiha od poslednata strofa i posledniot stih. Site osum stiha vo moj prevod se slednite: Zoro zlatá a ruměná! Zoro, sestro milovaná! Ty vycházíš někde v dáli - zdali jednou vysvitneš též jasně bíle, mile oslnivě nad údolím, nad pohořím, nad poli a nad řekami, nad tou moji domovinou? Zna~i deka prv koj vo povoeniot period go vovel vo ~e{kata kulturna sredina grn~arskiot rabotnik od Veles be{e L. Smekal, preveduva~ na pesni i proza, na primer, od Vladimir Nazor ( ), Dejan Medakovi}, Svetislav Mandi} (roden vo 1921g.), Erih Ko{ (roden vo 1913 g.) i dr., i propagator na literaturite na Ju`nite Sloveni. Povtorno se pojavi Racinov tekst na ~e{ki vo 1967 godina vo edno reprezentativno izdanie Oktomvri (Říjen ). Toa be{e prevod od srpskohrvatski jazik na pesnata Ognomet. Ja prevel Ludjek Kubi{ta (Luděk Kubišta, roden во 1927 g.). Kon krajot na juni 1978 g. objaviv vo sabotniot prilog na dnevnikot Rovnost statija za modernata makedonska poezija, vo koja za Kosta Racin pi{uvav kako za makedonski Majakovski, kako za poet na socijalniot realizam i na proleterska poezija. Vo edna panorama {to ja objaviv vo istiot vesnik eden mesec podocna, so pesni se zastapeni Slavko Janevski, Aco [opov, Ante Popovski i Kosta Racin so dve pesni: Tutunobera~ite i Lenka. Racinovata pesna Ognomet se pojavi vo prevod na slova~ki jazik prv pat vo 1977 godina vo renomiranata Revija za svetska literatura vo prevod na Franti{ek Lipka. Po povod sedumdesetgodi{ninata od ra aweto na poetot objaviv vo po~etokot na dekemvri 1978 godina vo vesnikot Rovnost op{irna statija pod naslov Poet na revolucijata Kosta Racin i prevod na pesnata Ognomet. Ukaàv, me u drugoto, na nekoi interesni tipolo{ki paraleli. ê{kiot proleterski poet Jirì Volker, na primer, i Kos- 11

13 12 ta Racin imaa identi~no ili mnogu blisko sfa}awe na literaturata i umetnosta. Moème da otkrieme paralela pome u Racinovite Denovi i Volkerovata Balada za sonot, pome u Mari~ka Magdonova na Petr Bezru~ i Racinovata Lenka. Mislam deka pogorenavedenata statija dostojno go pretstavi Racin na ~e{kata kulturna sredina. Vo ramkite na zaemni gostuvawa na slova~kata Nova scena i Makedonskiot naroden teatar, makedonskite kolegi donesoa vo 1978 godina dvojazi~no, makedonsko-slova~ko izdanie Beli mugri-biele svitania. So toa izdanie, za àl, toga{ se zapozna samo tesen krug u~esnici na taa kulturna manifestacija. No sepak najdostojno i najop{irno Kosta Racin be{e pretstaven vo slova~kata kulturna sredina podocna so eden op{iren izbor od negovata poezija pod naslov Beli mugri (Biele úsvity, 1990) koj{to sodrì dvanaeset pesni od Beli mugri i drugi trinaeset Racinovi pesni, t.e. re~isi kompletno izdanie na Racinovata poezija, so isklu~ok na rakopisnata zbirka Antologija bola. Pesnite gi prevel Vilijam Mar~ok vo jazi~na sorabotka so Jan Jankovi~. Najrenomiraniot i najplodniot slova~ki preveduva~ od jugoslovenskite nacionalni literaturi Jan Jankovi~ (Ján Jankovič, 1943) vo op{irniot pogovor dade ne samo karakteristika na razvitokot na makedonskata literatura, tuku visoko go oceni i celokupnoto delo na makedonskiot poet. Kosta Racin e zastapen vo ~e{kata antologija Sinoto nebo nad Ohrid (Modré nebe nad Ochridem, 1995) so prikaz za nego i so {est negovi pesni. Vo mojata monografija od literaturno-istoriski i teoretski studii Balkanot i Mediteranot (Balkán a Mediterán. Literárně historické a teoretické studie, 1997) e objavena i studijata Jirì Volker na slovenskiot jug i Kosta Racin kaj nas (Jiří Wolker na slovanském jihu a Kosta Racin u nás) vo koja gi analiziram nivnite pogledi i mislewa za toa kakva bi trebalo da bide socijalnata literatura, komu bi trebalo da mu sluì taa, ja sporeduvam nivnata ekspresionisti~ka i proleterska poezija vo eden po{irok ~ehoslova~ki i jugoslovenski literaturen i op{tokulturen kontekst. [est desetletija od pojavata na imeto na Kosta Racin vo êhoslovakija ~e{kite ~itateli imaa mo`nost godinava (2008) vo moj prevod da se zapoznaat so negovata osnovopolo`ni~ka zbirka Beli mugri (Bílé červánky, Brno 2008) vo koja gi vklu~iv i pesnite Ognomet i Do eden rabotnik, bidej}i smetam deka dobro go karakteriziraat Racinovoto celokupno delo. Pesnite gi preveduvav dosta dolgo vreme, pravev po nekolku verzii, razni varijanti. No gi preveduvav so qubov, so po~it kon Kosta Racin, so pietet kon negovata poezija. Bidej}i vo nea ima srce i du{a, ne apstraktno srce i apstraktna du{a sfa}ana samo ~isto filozofski, tuku ìvo srce {irini {iroko i ìva du{a, vo srceto i vo du{ata e negovata tatkovina za koja se bori.

14 13 I ako ne umram doma tuku kaj{to stii pi{tat v borba iskri kaj {to l {tat blaze, re~i na du{ata ima zo{to du{a da e! Vo Racinovata poezija e minatoto i sega{ninata, pulsot na vremeto, verbata vo ~ovekot tvorec-demijurg. Kosta Racin znae{e kade e du{ata na prostiot ~ovek, na negovata zemja i ne sonuva{e za nea kako Xoto (Giotto). Golemiot ~e{ki poet Jaroslav Vrhlicki (Jaroslav Vrchlický) napi{a pesna Xoto i du{ata, spored koja slikarot razmisluval i sonuval kako da ja naslika ~ove~kata du{a. Iako taa tri pati mu se pojavila na son prvo kako srame`livo devoj~e, povtorno kako malo detence i potoa kako samata du{a, toj ne stanal, sonuval i duri te{- ko zaspal. I koga utroto se razbudil, ~uvstvuval vo svojata du{a praznina. Zaboravil deka razmisluval i sonuval da ja naslika du{ata i povtorno sakal da ja slika. No popusto ~ekal dolgi no}i. Nikoj ne dojde, ne se pojavi i ne ~ukna na vrata. Xoto se isto{ti od taga. Vo Racinovite pesni e negovata ìvotna i poetska sudbina, vo negovite pesni ima za mene ìvi argati, trgovci, slatkari i ortomari, maloprodava~i na tutun, ~evlari, ima bolka, tragika, osama, dramati~nost. Vo negovite pesni e narodot a narodot e tesno povrzan so narodnata pesna. Vo Racinovoto celokupno delo e di{eweto, duhot i du{ata na Makedonecot. Negovite stihovi kako da se izleani od makedonskata zemja, od nejzinite ta`ni i bolni zvuci tolku imeno se ~uvstvuva vo niv nejzinata maka, nejziniot zdiv, nejziniot glas, nejziniot zbor, nejzinata solena pot precizno, to~no napi{a pred dva i pol meseci akademik Georgi Stardelov. Vo svojata op{irna vovedna studija kon prviot ~e{ki prevod na Beli mugri dadov eden svoj pogled na Racina i na negovoto tvore{tvo vo eden po{irok balkanski kontekst. Literaturnoto tvore{tvo na Kosta Racin jas go tolkuvam vo ramkite na ju`noslovenskata i evropskata moderna. Moite pogledi se malku porazli~ni i podrugi od mislewata, na primer, na nekoi makedonski poznava~i na Racinovoto delo. Jas vo svoeto izlagawe pred s poa am od toa deka Racin e mnogodomen avtor i deka negovata celokupna tvorba e op{tojugoslovenska, hrvatska i srpska, i istovremeno e, pred s i makedonska. Istovremeno tvrdam deka vo slu~ajot na makedonskiot literaturen i op{tokulturen razvitok i literaturniot i op{tokulturen razvitok na drugite balkanski slovenski i neslovenski nacionalni literaturi ne moème (kako {to toa ~esto go pravat nekoi makedonski i stranski literaturni istori~ari) da zboruvame za diskontinuitet. Dragi moi, spored mene diskontinuitet ne postoi. Niti vo istoriskiot, niti vo literaturniot i niti vo kulturniot razvitok. Pod vlijanie na razni op{testveni, politi~ki, nacionalni i drugi faktori moè literaturniot razvitok da se zabavuva, da se potisnuva, da se zadu{uva, da se priko~uva, da se zadr- ùva. Toj moè za daden istoriski mig, razvojna etapa, za daden period

15 14 ili oddelen nastan da izbere drug na~in kako da preìvee, kako da ne prestane, metafori~ki re~eno, nacionalnoto di{ewe. Makedonskoto nacionalno srce nikoga{ ne prestana da ~uka, iako mnogu pati moèlo taka da izgleda. So sli~na metafora }e prodolàm i }e kaàm deka ako vo vekovniot makedonski literaturen razvitok nacionalnoto di{ewe ~estopati ne se projavi, ne se pokaà, toa nikako ne zna~i, deka nacionalnata zaednica prestana da di{e i deka nejzinoto srce prestana da bie. Ne, ne. Makedonskoto srce prodolì da bie vo desetki crkovni tekstovi, vo liturgiite, vo ikonite i freskite, vo mnogubrojnite narodni pesni, prikazni, izreki, pogovorki, mitovi, legendi, obi~ai, vo narodnite nosii, vezovi, vo najrazli~nite ornamenti i vo drugi izrazi na narodnata materijalna i duhovna kultura. Vo niv ìvee{e, di{e{e jazikot i duhot na nacionalnata zaednica. I site dobro znaeme deka dodeka ìvee jazikot, ìvee i narodot, ìvee negovata kultura. I dodeka ìvee narodot, ìvee i seto toa {to go predaval od pokolenie vo pokolenie. I {to se zapazi vo mnogubrojni zbornici so narodnopoetski tekstovi. Tie bile i denes se nedeliv sostaven del na nacionalnata literatura i kultura. Zboruvame za kulturni tradicii, za koi imame ubav i to~en slovenski zbor predanie. Zatoa, me u drugoto, jas ne go prifa}am tvrdeweto na nekoi racinolozi deka vo razvitokot na makedonskata literatura postoel literaturen ili kulturen vakuum, ne ja akceptiram niti teorijata za t.n. literaturna, kulturna ili duri nacionalna zaostanatost. Na krajot, bi sakal da gi parafraziram zborovite na poznatiot filozof Edmund Huserl, rodum od ubaviot ~e{ki grad Prostejov. Spored nego, site onie {to gi po~ituvavme so qubov, a Racin e eden od niv, ne umiraat. Tie ne razvivaat pove}e nikakva dejnost, ni{to ne pravat, no sepak postojano razgovaraat so nas, vodat so nas dijalog, ni postavuvaat pra{awa i o~ekuvaat na{ odgovor. I sepak: Sekoga{ koga }e se setime na niv, sekoga{ ~uvstvuvame deka tie stojat pred nas ispraveni, n gledaat v o~i, n miluvaat vo du{ata, deka tie so nas so~uvstvuvaat, deka dobro n razbiraat, deka go odobruvaat ili go odbivaat seto toa {to go pravime. Zdruènieto na prijateli na Ju`nite Sloveni go izdade ~e{kiot izbor od poezijata na Kosta Racin Bílé červánky (2008) po povod stogodi{ninata od negovoto ra awe i {eeset i pettata godi{nina od negovata smrt. Prviot ~e{ki prevod na Racinovite Beli mugri sakame da go pretstavime na 14 Me unaroden slavisti~ki kongres {to }e se odrì za prv pat vo istorijata na Makedonija vo Ohrid, od 10 do 16 septemvri 2008 godina. I na samiot kraj, kako post skriptum i kako kuriozitet: Prvoto slova~ko izdanie na Racinovite Beli mugri go ilustrira soprugata na preveduva~ot Nadja Rapensbergerova (Naďa Rappensbergerová), prvoto izdanie na Beli mugri vo prevod na ~e{ki jazik go ilustrira soprugata na preveduva~ot, t.e. mojata sopruga Dagmar Dorovska, koja e tuka prisutna.

16 15 Vera Stoj~evska-Anti} ISÎTUVAWATA NA BOGOMILSKOTO UÊWE Bogomilstvoto kako dualisti~ko dvièwe se pojavi vo Makedonija vo H vek i mnogu brgu se pro{irilo od Makedonija vo site sosedni zemji. Toa ja zafa}a cela Bugarija, se pro{iruva vo Srbija, vo Bosna zafa}a dlaboki koreni, i go prodolùva patot vo Evropa. Izvorite za istorijata na bogomilskata eres vo Makedonija op{irno ja dokumentiraat nea preku slovenski, gr~ki i latinski tekstovi. 1 D. Dragojlovi} i Vera S. Anti}, vo knigata {to ja izdade MANU vo 1978 godina, po povod Me unarodniot simpozium za bogomilstvoto: Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra a, gi razgleduvaat starite i novopriop{tenite izvori, grupirani vo dva dela: 1. Bogomilska i psevdobogomilska gra a, i 2. Antibogomilska. Vo prvata grupa ima malubrojni izvori, koi se podeleni vo tri poglavja: originalna bogomilska knièvnost, crkovno nasledstvo vo bogomilskata knièvnost i psevdobogomilska knièvnost. 2 Antibogomilskata gra a, obemna i pobogata, e pretstavena po ànrovski izvori na tri jazika: ima slovenska, gr~ka i latinska izvorna gra a. Ovie izvori se odnesuvaat na pravoslavniot Istok, no ja zasegnuvaat i Bosna, kade {to bogomilstvoto na{lo pogodna po~va. Vo slu~ajov sakame da go istakneme prviot istoriografski trud za bogomilstvoto {to se pojavil pred krajot na NOB vo Makedonija, nasloven Bogomilite, so is~ituvawe od Kosta Racin. 3 Inaku, silniot odraz na bogomilstvoto vo Makedonija e registriran i preku makedonskite narodni umotvorbi, kako i preku umetni~kite sovremeni tvorbi od Boris Vi{inski za popot Bogomil, потоа ponoviot trud na Dragi Mihajlovski 4 i drugi. 1 Najop{iren osvrt vrz bogomilstvoto, so op{irna literatura, dava knigata na Dragoqub Dragojlovi}: Bogomilstvo na Balkanu i u Maloj Aziji, prviot tom od ~etiritomnoto izdanie na Balkanolo{kiot institut vo SANU, Beograd 1974; vo koi se sobrani dolgogodi{nite istraùvawa na avtorot vrz ereti~kite dvièwa. 2 Dragoqub Dragojlovi} i Vera Anti}, Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra a, MANU, Skopje Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, prevod od srpski na makedonski jazik - J. D. Kostovski, Skopje Dragi Mihajlovski, Prorokot od Diskantrija, Kaprikornus, Skopje 2007.

17 16 Prv osvrt vrz Racinoviot prozen trud napravi Blaè Koneski, koj zagatna i objasni zna~ajni pra{awa povrzani so nego. 5 Koneski vedna{ pojasnuva: Malku vreme po izleguvaweto na Beli mugri, esenta 1939 godina, po~na da se {iri od raka na raka edna, umnoèna na {apirograf, statija pod naslov Bogomilite. Toj mal istoriski trud, kako {to se uzna vedna{, e od istiot ~ovek {to gi napi{a i Belite mugri od Kosta Racin. Naàlost, dosega ne e najden ni eden od egzemplarite na makedonski jazik, {to se rasprostranuvaa vo 1939 godina. So toa, dokolku doprva ne bi se na{ol nekoj, gubime edna od na{ite prvi prozni raboti, {to bi ni otkrila najmnogu za odnosot na Racin vo dadeniot moment sprema na{iot literaturen jazik. No treba da bideme zadovolni deka sepak Bogomilite na Racina ne se is~eznati za na{ata istorija. Vo arhivata na poetot se najde prepis od niv iako ne na makedonski, ami na srpski jazik, prigotven za pe~at sigurno vo nekoe od toga{- nite napredni spisanija... 6 Me utoa, vo 1950 godina profesorot Georgi [optrajanov go pronajde i go objavi makedonskiot tekst na Bogomilite, vo spisanieto Makedonski jazik. 7 Istiot tekst go preizdade A. Spasov. 8 Vo 1963 godina kon ovie pra{awa se navra}a i Hristo Andonov Poljanski, so statijata Za Dragovitskite bogomili na Kosta Racin. 9 So ogled na va`nosta na ova dvièwe zarodeno vo Makedonija, pionerskata uloga mu pripa a na Kosta Racin. Toj vo edno krajno nemirno vreme vo na{ata zemja samostojno i proniklivo gi dade va`nite tolkuvawa. Vo slu~ajov morame da ja imame predvid aktuelnata situacija, koga nastanal trudot. Toa e vremeto koga se formira i raste revolucionernoto dvièwe organizirano od Komunisti~kata partija na Jugoslavija. Vo Makedonija izbuvnaa demonstracii i {trajkovi, vreme koga se zacvrstuva i се izdignuva nacionalnata makedonska istorija, kultura. Poznavaweto na istorijata se nametnuvalo kako neophodnost. Racin projavil buden interes за na{ata istorija, a se interesiral {iroko i za drugi nau~ni disciplinи. Pokraj poezijata i prozata, toj ja konsultiral istorijata na filozofijata. Gi sovladal jazicite: ruski, francuski, ~e{ki, srpсki, hrvatski, germanski. Za negoviot {irok interes 5 Blaè Koneski - predgovor kon Bogomilite od Kosta Racin : Kosta Racin - Dragovitskite bogomili, Skopje 1948, 3-7. Statijata e objavena i vo spisanieto Nov den, 1948, br. 6, Blaè Koneski, Dragovitskite bogomili, 3. 7 Georgi [optrajanov, Makedonskiot tekst na Bogomilite od Kosta Racin, Makedonski jazik, g.1, br.8,9-10, 1950, , , g. 2., br.1,2, 3-4, 1951, 17-21, 38-42, A. Spasov, Ko~o Racin: Stihovi i proza, Skopje 1962, 1 izdanie 1952, Hristo Andonov-Poljanski, Za Dragovitskite bogomili na Kosta Racin, Kniga za Racin ( ), Ko~o Racin, Skopje 1963,

18 kon bogatata literatura govori statijata na Haralampie Polenakovi} za lektirata na Kosta Racin. 10 Samoto ~itawe na Racina e mnogu interesno, za {to posebno analiti~ki pi{uvaat Blaè Koneski, 11 Georgi Stalev 12 i drugi. Ottuka e vaèn istoriskiot i op{testven mig koga Racin gi sostavuval zaklu~ocite za bogomilite. Sfatlivo e deka negovata poezija e socijalna. Kako moèl da ne gi dolovi Racin ostricite na socijalnata beda {to vladeela vo Makedonija? Toga{, treba li da za~uduva faktot {to bogomilskata ideja za socijalna ednakvost me u lu eto go opsednala borecot za takva pravda? Razbirlivo, su{tinite na bogomilstvoto Racin ne moèl da ne gi obvie vo sopstvenata poeti~nost. Taka na primer, toj poetski apostrofira: I odea taka - od selo na selo, od grad na grad, od mesto na mesto, nosej}i go bogomilskiot zbor. Odea po svetot niz dolgata, temna, srednovekovna no}, nosej}i fakeli. Ognovi. Svetlina vo no}ta. A no}ta be{e dolga, no}ta opsipuva{e so mrak, i se fa- }a{e kako siwak za du{ite, za sovestite i srcata. No} {to ne se pale- {e, i od koja{to be{e dale~na zorata... No} kako testo gusta, te{ka i krvava. No} na popot Bogomil. Na Hus. I na Tomas Mincer. 13 Stanuva o~evidno kolku ~ital Racin, se samoobrazoval i vi{neel. Odnosot kon klasata {to vladeela so nama~eniot narod kaj nego e jasna, kako i kaj bogomilite: Kolku gi mrazea gospodarite, boljarite, vlastelata i popovite! Za niv imaa samo najdlabok prezir, za nivnata rasipanost samo najoster zbor. Za nivnite nedela samo najte{ka optu`ba. I koga vo tekot na propovedta, oduhotvoreni, poneseni od vnatre{- nata sila na vistinata, }e svetnea so o~ite so ogan {to izgoruva, so ogan {to mrazi, {to optuùva i pali - }e blesnea vo tie o~i i odblesoci od dale~ni poàri i ognovi {to niz vekovi gorat i koi{to lu~onoscite, kako i tie {to bea, gi predavaat na istorijata od koleno na koleno... [to be{e oginot na koj{to gi gorea gospodarite! Odea na loma~ite gordo, so dignati ~ela, za{to znaeja i go u~ea toa - deka toj {to }e - umre taka, nikoga{ ne umira Racin, vo svojot iskren zanes na borec za socijalna i nacionalna pravda, za sloboden i slobodoumen civilizatorski razvoj, iako ~estopati so zasilen eufori~en i romanti~en patos, gi dolovuva najsu{tinskite postulati i zaklu~oci na bogomilskoto dualisti~ko, versko i Haralampie Polenakovi}, Dve bele{ki za lektirata na Kosta Racin, Nov den, Skopje 1949, V, 8-9, Blaè Koneski, Kako rabotel Kosta Racin nad Belite mugri, Kniga za Racin, Ko~o Racin, Skopje 1963, Georgi Stalev, Edno mo`no ~itawe na Racinovite Beli mugri, Matica мakedonska, Skopje Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, 14.

19 18 ereti~ko dvièwe, vkoreneto i tradicionalno zabeleàno vo makedonskiot narod. Pokraj ovie osobenosti ne smee da se previdi narodniot karakter na bogomilstvoto, {to nesomneno e za~uvan kako tradicija i denes vo narodot vo Makedonija. Napredniot karakter na bogomilstvoto ne zaostanuva i vo gradeweto na makedonskata dràva na carot Samuil vo 10 vek. Osvrnuvaj}i se na toa vreme, D. Dragojlovi} vo svoja posebna studija istaknuva: Bogomilskata osloboditelna eshatologija go dobila svoeto zna~ewe duri vo vostanieto na makedonskite Sloveni vo vremeto na carot Samuil. 15 Vo obemniot tom za bogomilstvoto objasnuva: No, edno e sigurno, bogomilstvoto se pojavuva i zazema prostor vo kriti~kite istoriski momenti ili kako versko-politi~ko dvièwe za osloboduvawe od strana na verskata i politi~kata dominacija, koga dràvnata samostojnost bila izgubena, ili kako narodno dvièwe, koga li~nata i dràvnata bezbednost vnatre ili odnadvor im bila zagrozena. 16 Vo prilog na dopolnuvawata na vakvite stavovi na Racin e i studijata na D. Ta{kovski. 17 Vo 2007 godina se pojavi izdanieto na mitropolit Metodij Zlatanov so naslov: Racin i bogomilite. 18 Vo nego naiduvame na dvojno is- ~ituvawe, na Racinovoto is~ituvawe na bogomilite, i avtorskoto od mitropolit Zlatanov. Vo odnos na Racin Zlatanov gi razotkriva suptilnite ekspresionisti~ki porivi na Racin, vo koi ne e dominanten isklu~iviot istoricizam, tuku e toa tvorba so specifi~ni belezi na istorija, umetnost, individualen stil, sogleduvawe na sopstvenata sovremenost so dominacija na socijalniot element. Nesogleduvaweto na modernite ekspresionisti~ki to~ki se dolì na celta: Racinovata poezija da se stavi vo ideolo{ki (politi~ki) kontekst, {to e i ne samo poeti~ka, tuku i ontolo{ka protivre~nost vo odnos na modernizmot. 19 Vo sekoj slu~aj, umetnosta na Racin ni slu~ajno nema da se stavi vo ramkite na Gebelsovata misla: Politikata e najvozvi{enata umetnost i nie, koi ja sozdavame novata germanska politika, sebesi se smetame za umetnici. 20 Zlatanov ja sogleduva Racinovata umetnost so vozvi{ena doza na po~it na mislovnata korespondencija so kone~noto osloboduvawe na ~ovekot, osloboduvawe na ~ovekot od nepravdata, zloto, so ten- 15 D. Dragojlovi}, Ulogata na komitopulite, D. Dragojloviћ, Bogomilstvo na Balkanu, D. Ta{kovski, Narodnoosloboditelniot karakter na bogomilskoto dvièwe vo Makedonija, Bogomilskoto dvièwe, Skopje 1970, Vo ovoj slu~aj pridavaweto na re~isi revolucioneren osloboditelen karakter na bogomilskoto dvièwe se objasnuva so vistinskite smeli pobudi i barawa na bogomilite, i toa vo uslovite na 10 vek, koga crkvata ja imala dominantnata feudalna uloga vo dràvata. Od ovoj aspekt treba da se sfa}a i negovata revolucionernost. 18 Metodij Zlatanov, Racin i bogomilite, Tri, Skopje Metodij Zlatanov, 19. ibid. 20 Metodij Zlatanov, 19. ibid.

20 dencijata na baraweto na [iler celovit ~ovek. Vo sogleduvaweto na umetnikot kako demijurg, Zlatanov se pribliùva do sfa}aweto na Rembo: Da se bide moderen i da se izmeni ìvotot. Zlatanov vo svetogledot na Racin kon bogomilite bezrezervno otkriva paralelizam so panslovenizmot. So negovoto istaknuvawe se namaluva religiozno-filozofskata su{tina, a }e nadvladee socijalnata, op{testveno-politi~kata nasoka. Na takov na~in }e se istakne borbata na selanite so feudalniot sistem, borbata na avtohtonoto dualisti~ko veruvawe, protiv imperijalisti~kiot duh na vizantiskoto hristijanstvo, so {to se istaknuva avtohtonosta na bogomilskoto u~ewe. Zatoa i umetnosta na Hristo Botev, Avgust Cesarec, Miroslav Krle- à, ja sogleduva kako narodna - bogomilska. 21 Zlatanov go istaknuva dezavuiraweto na suptilnite semanti~ki kvalifikacii na kulturolo{kite segmenti i entiteti: folklor-populizam-paganstvo-magija-ezoteri~nost-eretizam-apokrif, se sozdavale proizvolni zaklu~oci, koi multiplicirale neusoglasenosti vo naukata. Toj gi sogleduva istite izvornici na kanonskata i na apokrifnata literatura. Za razlika od kanonskite tekstovi, apokrifite se kontaminirale so eresi, so {to stanuvaat antiteza na kanonskite. No, tie sepak se zasnovale na bibliska osnova, so {to, pak, od druga strana, ne se izoliran fenomen. Tie, sepak, imaat i zaedni~ka funkcija. Spored Zlatanov, apokrifite se javuvaat vo uloga na kvazikanonski predanija i ne sekoga{ se antikanonski. Druga osobenost na bogomilite e sogleduvaweto vo odnos na nivnata avtohtonost, bogomilstvoto e prva reformacija koja mu prethodi na prosvetitelstvoto. 22 I spored Ivo Pilar bogomilstvoto ja izvr- {ilo prvata reformacija na hristijanstvoto vo Evropa. A logi~no e deka e nevozmo`no da ne se sogleda vlijanieto na budizmot, koj preku manihejstvoto stignalo i do bogomilite. Ottuka, vo razni istoriski navrati se istaknuva pravoslavnosta na srednovekovnata bosanska crkva, (Vaso Glu{ac), nasproti sprotivnoto mislewe na Frawo Ra~ki. Razbirlivo e {to se javuva nekakva razlika vo ideologijata na prvobitnoto bogomilstvo vo Makedonija i bosanskoto, osobeno so bosanskata islamizacija. Sekako, vlijanieto na manihejstvoto ostavilo tragi vrz bogomilskata ideologija. Eden nov aspekt na vrskite na bogomilstvoto so drugi u~ewa e vrskata so danovizmot, kako edno novo is~ituvawe na bogomilskata istorija. Danovizmot i denes postoi vo Bugarija kako religiozna zaednica, a osnovopolo`nik e Petar Danov (Bejnsa Duno). Nivnata doktrina se bazira vrz u~eweto za trite koreni - klon, kalem, obrazec, od bogomilstvoto, kako predvesnik na guruto Petar Danov i negovoto Belo brat ibid. 22 Metodij Zlatanov, 115.

21 20 stvo. Spored Danov, trite koreni se trite fazi vo sozdavaweto na hristijanskata kultura. I danovistite se sogleduvaat vo kontekstot na hristijanstvoto. Go otfrlувaat bogomilskiot pesimizam preku kultot na Zoroastra kon sonceto i veruvaat vo reinkarnacija. Tretiot koren se javuva vo Indija, Egipet, Sirija, Mala Azija, Bugarija i od nego se izrodile: maniheite, pavli}anite, masalijanite, gnosticite, koi imale vlijanie vrz oformuvaweto na bogomilstvoto. I Racin, spored levoorientiranite politi~ki i socijalni idei, bogomilstvoto go stava vo kontekst na istorijata na progresivnite antieksploatatorski idei, koi zapo~nuvaat vo antikata so vostanija na robovite i preku selskite buni i vo feudalizmot go otvoraat patot na rabotni~koto progresivno dvièwe vo vremeto na modernizmot. I kako {to Danov go kontekstualizira bogomilstvoto so apstrakcija na ontolo{kiot korpus, taka postapuva и Racin vo sopstvenoto kontekstualizirawe. Racin недвосмислено saka da go svede bogomilskiot dualizam kon matricata na dijalekti~kiot marksisti~ki materijalizam, kako negovo kredo. Bogomilskiot dualizam, kako {to i ponapred spomenavme vo vrska so Koneski, Racin go bara vo sprotivnostite na klasite i op{testveniot sistem. Zatoa i crkvata }e ja gleda kako praven i politi~ki mehanizam na vladetelskiot feudalizam. Zatoa i zborot du{i Racin }e go zamenuva so sovest, ili iskra Bo`ja so carstvo na svetlinata. Zlatanov vo tekstot na Racin ja razotkriva filozofskata orientacija na vremeto, potoa Racinovata moderna orientacija kon ekspresionizmot za {to ne slu~ajno kako ànr na tekstot go prifa}a esejot. Oscilira marksisti~kiot {ablon do o~evidnite lirski vibracii, so emotiven polne`. Slabo prou~enata kanonska i bibliska literatura vodi kon pouprosteniot {ablon i zaklu~uva deka Racin ne zboruva za bogomilite, tuku preku bogomilite zboruva za sebe. Trite negovi varijanti od tekstot gravitiraat kon umetni~ka (ekspresionisti~ka) proza. No, priodot na Racin kon bogomilite ne mu odzema sekakva istori~nost, pokraj ekspresionisti~kiot priod. Vsu{nost, toa e negovo is~ituvawe, kako {to pretstavuva u{te eden nov priod i is~ituvaweto vo magisterskiot trud na Zlatanov. Najnov prilog kon is~ituvaweto na Racin i bogomilite se pojavi na simpoziumot organiziran na Racinovite sredbi, na 10 juni 2008 godina, pro~itan od prof. d-r Vesna Mojsova-êpi{evska, so naslov Kulturolo{ka meditacija vo tri navra}awa. 23 Avtorkata gi zema predvid trite varijanti od esejot na Kosta Racin za bogomilite, kako kulturolo{ka meditacija. I êpi{evska, vrz osnova na hipertekstualnoto is~ituvawe se zadrùva na ekspresionisti~koto is~ituvawe i ja potencira poetikata na ekspresionizmot, {to go potvrduva prethodnoto izlagawe. 23 Referatot be{e pro~itan na 10 juni 2008 godina, na jubilejnite Racinovi sredbi vo Veles.

22 21 Ruìca Jan~uleva ZA PREPEVITE NA PESNITE OD KOÔ RACIN NA RUSKI JAZIK U{te koga Aleksandar Sergeevi~ Pu{kin go preveduval svojot roman Evgenij Onegin, zabeleàl deka bukvalniot prevod e isto taka {teten kako i proizvolniot prevod. Spored Valter Benjamin, bukvalniot prevod ne moè re~isi nikoga{ celosno da ja reproducira smislata {to ja ima vo originalot. Zna~i, {to se slu~uva fakti~ki so originalot pri procesot na preveduvawe. [to, vsu{nost pravi preveduva- ~ot i {to postignuva? Moèbi polesno }e se dojde{e do odgovor dokolku be{e vozmo`no, dokolku barem na eden preveduva~ na svetot mu uspee{e od prevodot da se vrati vo originalot. No, jasno e deka e toa nevozmo`no. Prevodot e samo na~in da se ~ita originalot za da se otkrijat vrodenite slabosti vo nego. 1 ê{kiot prou~uva~ Jirì Levi zabele- ùva deka ona so {to treba da se zanimava teorijata na preveduvaweto e tokmu stilot na originalniot avtor i za~uvuvaweto i prenesuvaweto na negovata literarnost so stilski elementi od drugiot jazik. Vo naukata za preveduvaweto se istaknuva deka ne se preveduva zna~eweto, tuku smislata na eden tekst. Ako se preveduva smislata, toga{ se preveduva stilot, a stilot po definicija e hermenevtika, a ne kod. Patot kon nekoja sovr{ena ekvivalentnost e onevozmoèn od sovremenite neologizmi, od arhaizmite, li~nite imiwa i od dijalektizmite. Zatoa e potrebno praveweto na preveduva~ka strategija, t.e. na matrica na prevodlivost (termin na Dragi Mihajlovski), koja }e gi iznajde site otstapki, neologizmi, arhaizmi, t.e. site elementi vo jazikot na originalot {to go pravat deloto umetni~ko. Noviot tekst (prevodot) treba da prozvu~i kako originalot. Preveduva~ot mora da gi zabeleì site inverzii, kovanici, arhaizmi i gramati~ki otstapuvawa na fonolo{ko ramni{te. Na semanti~koto ramni{te se baraat logi~nite otstapki i metafori~ki kombinacii. Spored Dragi Mihajlovski, ne postoi to~en ili dobar prevod, tuku pred s - moèn prevod. 2 Ekspresivnosta i emocionalnosta na Racinoviot stih proizleguvaat pred s od dlabokata vrska na poetot so tradicijata, so tradicio- 1 Mihaјlovski, Dragi. Pod Vavilon - zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd. Kaprikornus, 2007, Mihaјlovski, Dragi. Pod Vavilon - zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd. Kaprikornus, 2007, 55.

23 22 nalniot oralen poetski jazik. Poznato e deka jazikot na pesnite na Ko- ~o Racin e dale~en od literaturnite normi i e avtorska stilizacija na narodno-razgovornata re~. Preveduva~ot ima pred s ne narodno-razgovorna re~, tuku poetska avtorska stilizacija. 12-te pesni na zbornikot Beli mugri se protkaeni so narodna melodija, no so sloboden stih. Vo Makedonija, - pi{uval Racin - postoi ne{to za {to moè beskone~no da se zboruva i da se pi{uva so radost i naslada. Toa e makedonskata narodna pesna. Taa vedna{ dopira do srceto zatoa {to izvira od srceto. Nie peeme, koga se raduvame i koga taguvame. Pesnata na Makedonija toa e nejzinata molitva, ogledalo na du{ata i nejzinoto olesnuvawe. Mitot, skaznata i obi~aite formiraat edinstven strukturnosemanti~ki kompleks koj eksplicitno ìvee vo folklorot i implicitno vo literaturata. Spored D. N. Medri{ Folklorot i literaturata se dva potsistema, delovi na eden metasistem. Folklorot i literaturata se prepletuvaat tolku tesno {to zboruvaat na eden jazik jazik na kulturata. 3 Elementite na tradicionalnata kultura vo tvore{- tvoto na Racin pridonesuvaat za podobro razbirawe na nepovtorlivosta na negovata tvore~ka postapka i sogleduvawe na negovoto osobeno mesto vo literaturata na po~etokot na HH vek. Voobi~aeno e prifatena ocenata vo literaturnata nauka deka formata na Racinovite pesni e tradicionalna, a sodrìnata moderna. Vo istraùvaweto Funkcijata na kli{eto vo Racinovite Beli mugri Iskra Nikolovska potsetuva deka tri zasebni, utvrdeni sistemi se merodavni pri oblikuvaweto na zbirkata Beli mugri : usnata literatura, zapadnoevropskiot ekspresionizam i socijalnata literatura. Iskra Nikolovska zaklu~uva deka Racin preku svoite metafori~ki modeli gi promenil kli{iranite poetski postapki na socijalnata literatura. Naj~esto pra{awe pri prevodot od eden jazik na drug e: moè li da se prevedat na drug jazik emocionalniot polne` i ekspresijata? Za postignuvawe na adekvatnosta i ekvivalentnosta osobeno e vaèn izborot na preveduva~kata strategija i upotrebata na prevodnite transformacii pri sozdavaweto na vtoriot tekst orientiran na primatelot - nositelot na drug jazik i druga kultura. Preveduva~ot raboti isklu~ivo so tekst, ja bara literarnosta i se trudi da ja prefrli vo druga jazi~na sredina. Po iznao aweto na estetskite vrednosti vo edno literaturno delo se baraat onie aspekti na tekstot koi ja sozdavaat umetnosta. Prvata zbirka na makedonski jazik za stradalnicata Makedonija, Beli mugri, nosi vo sebe dlaboka simbolika i dlaboka emocija. Emocionalnata energija bliknuva preku upotrebata na poznatite epiteti: sonce svetlo, gora zelena, voda studena. Vo poetskiot diskurs na Kosta 3 Medri[, D.N. Literatura i fol\klorna/ tradici/. Voprosy po]tiki, Saratov, 1980.

24 Racin epitetot e edna od najfrekventnite figurativni edinici, zatoa golem del od prou~uva~ite na Racinovoto delo se zapiraat tokmu na upotrebata na funkcijata na epitetot vo Beli mugri, na epitetot kako sredstvo za obnova na zborot. Dlabokata simbolika na pesnite na Racin izvira od tradicionalnata kultura celosno, koja trae vo narodnoto soznanie so godini i ne ja gubi aktuelnosta i denes. Spored J. Lotman simbol moè da stane koj bilo predmet ili pojava, no vo toj slu~aj kon nivnoto direktno zna~ewe se dodavaat tradicionalnite simboli~ni zna~ewa za kulturata koi dozvoluvaat poznavawe i dekodirawe na toj predmet ili pojava kako simbol, raskrivawe na sodrìnata vo nego, sistem na pravila na tekstovite i sièata. Simbolot moè da ima mnogu zna~ewa, no toa mnoèstvo na zna~ewa ima granici. 4 Edinstvenata simbolika na celata zbirka Beli mugri e ispolneta so pogolem broj oddelni simboli. Simbolot kaj Racin e arhetipski, no vo isto vreme i vo korelacija so opredeleni determinanti na socijalnata literatura: sinxir èlezen, zname alovo, alki kovani. Simbolite, alegoriite i politi~kata leksika ja sozdavaat ekspresijata na vnatre{niot ritam. Racin e borec, agitator i liri~ar vo isto vreme. Prepevot na grupata ruski preveduva~i objaven vo 1982 vo Moskva ne ja dolovuva taa avtorska ekspresija. Vo 1982 g. vo izdatelstvo na Hudoèstvenaja literatura, vo Moskva e objavena zbirkata na Ko~o Racin Beli mugri / Vatromet (Belye zori Fejerverk): Perevod s makedonskogo i serbskohorvatskogo. Preveduva~i na Belite mugri se pove}e avtori: N. Glazkov, M. Zenkevi~, V. Kor~agin, N. Vanhanen, V. Suhanov. Vo 1997 g. vo serijata: Makedonska/ po]zi/, (sostavuva~i: Gane Todorovski i Anatolij Parpara) vo Moskva e objaven prepevot na Beli mugri povtorno od pove}e avtori: N. Glazkov, M. Zenkevi~, V. Kor~agin. 6-te pesni pod naslov Elegija za tebe gi imaat prevedeno Taisija Popspirova i Valentina Pavlovska. Prepevot na makedonskite avtori go postignuva ekspresivniot efekt so sintaksi~ka stilizacija, za~esteni povtoruvawa i upotreba na specifi~ni razgovorni vovedni zborovi. Tie svojstva na razgovornata sintaksa proizleguvaat od spontaniot ekspresiven karakter na razgovornata re~ i nao aat soodveten ekvivalent vo ruskiot prepev. Adekvatniot prepev ja oformuva op{tata stilska oboenost na tekstot. Ruskiot prepev na pesnite na Racin od avtorite N. Glazkov, V. Suhanov, M. Zenkevi~, N. Vanhanen ima neutralen karakter, iako e sosema o~igledno deka e neophodna preveduva~ka transformacija za da se kompenzira nemo`nosta na to~niot prevod na osobenostite na origina Lotman, W.M. Izbrannye stat\i v 3 t., t.1. Tallin, 1992.

25 24 lot. Problemati~nite zoni se jazi~nite sredstva {to gi koristi preveduva~ot a se rezultat i na delumno nepoznavawe na leksikata. Zatoa prepevot ima mnogubrojni leksi~ki otstapuvawa kako na primer: gradi e prevedeno kako grad ( Pe~al ), maka e prevedeno kako trud ( Selska maka ). Poznato e deka estetskata privle~nost na edno poetsko delo ne ja pravat gramatikalnosta i logi~nosta, tuku naprotiv otstapkite, t.e. s {to e agramatikalno i alogi~no, s {to go pravi tekstot poseben. Racin se opredeluva za sugestija i asocijacija i metafori~ni kontrasti kako na primer: srce porta najvisoka, silno svetnal den, kilim senki {iroki. Agramatikalnosta i alogi~nosta vo sozdavaweto na poetskata ekspresija kaj Racin ja nao ame vo izrazeno dijalo{kiot karakter na poetskiot izraz, kako i vo povtoruvawata kako biten kompozicisko-intonaciski princip. Elegii Koj ni gi skr{i belite krilca krilca na galabi beli? I koj razdvoi, i koj razdvoi, ~ovek od ~ovek so yid? Denovi Rodi se ~ovek rob bidi, Rodi se ~ovek skot umri. Pe~al I {iri {irno {iroko celiot svet da zagrne. Kto nam kryly[ki podbil golubinye? Kto soseda s sosedom possoril, me`du brat\/mi stenu postroil? Lwdi, rodiv[is\ rabami, my umiraem skotami. Rodis\ ~elovek rabom bud\, Rodis\ ~elovek skotom umri. {irits/ serdce [irokoe Vse [ire, [ire, [irokogo. Prepevot treba da iznajde soodveten ekvivalent za otstapkite vo stilot na Racin za da gi ostvari ekspresivnosta i ubavinata na melodijata od stihovite na Beli mugri, kako i da go so~uva edinstvoto na semanti~kite sloevi. Osobeno e ~uvstvitelno prepejuvaweto na epitetite vo Racinovata poezija ~ij repertoar e mnogu {irok i se dvi`i od postojani epiteti modelirani vo usnata tradicija do atributivni opredelbi so metafori~na vrednost, kako na primer: Sonce svetlo ( Selska maka ) Solny[ko prigrelo `arko; Vreme za~udeno ( Pe~al ) - ^tob vrem/ udivilos\; Ko[ula darovna ( Lenka ) Ruba[ka dl/ podarka (Ruba[ka dl/ pridanogo).

26 Vo zaklu~okot potsetuvame na op{tata konstatacija deka literaturniot prevod ne e samo lingvisti~ka operacija, tuku e i interpretacija i analiza. Preveduva~ot ne treba da go imitira originalot, tuku sledej}i go na~inot na namera na originalot da ovozmoì negovoto eho ubavo da se ~ue niz prevodot. Pri prepevot od makedonski na ruski jazik zabeleùvame seriozni te{kotii poradi nedovolnoto poznavawe na jazikot na originalot. Prepevot na pesnite na Racin treba da go nosi vo sebe Racinoviot protest protiv stradaweto, bolkata za ~ovekot, intimnite tonovi so koi Racin se obra}a na Makedonija. Spored Milan \ur~inov, Beli mugri se edno od retkite poetski ostvaruvawa koe, javuvaj}i se na samiot po~etok od edno novo istorisko vreme, go so- ~uvalo svojot kreativen sjaj niz vremeto i deceniite {to izminale. Toj kreativen sjaj prodolùva da trae i vo prepevite. Prepevot na avtorite od makedonskoto jazi~no podra~je vo pogolema mera go postignuva soodvetniot ekvivalent vo odnos na povtoruvawata, ritmikata, kako i vo iznao aweto na soodvetnite frazeologizmi (Na primer.: Aj pust da e, pust da bi ostanal ìvotot ku~e{ki Bud\ ty prokl/ta ìzn\ soba~\/!). Prepevot na pesnite na Racin na ruski jazik zasluùva podlaboka i poseopfatna analiza za da se dopre do mo`nostite na interpretiraweto na bogatata ekspresivnost na Beli mugri. 25 DENOVI (DNI) Legnale ta nate`nale (N. Glazkov) Bremenem dav/t na ple~i (Popspirova, Pavlovska) T/èlo legli Nautro radost ponesi nave~er taga donesi (N. Glazkov Radost\ zahvati[\ s sobow, a vozvrati[\s/ s toskow (Popspirova, Pavlovska) Utrom s radost\w idi, ve~erom vernis\ s pe~al\w Aj, pust da e, pust da bi ostanal ìvot ku~e{ki! (N. Glazkov) }h, ìzn\ mo/ soba~\/, / [lw tebe prokl/t\e! (Popspirova, Pavlovska) Bud\ ty prokl/ta, ìzn\ soba~\/!

27 26 Rodi se ~ovek rob bidi rodi se ~ovek skot umri. (N. Glazkov) Lwdi, rodiv[is\ rabami, my umiraem skotami. (Popspirova, Pavlovska) Rodis\ ~elovekom rabom bud\, rodis\ ~elovekom skotom umri. Za sebe sam rgaj si za sebe maki trgaj si niì si erdan denovi niì si alki kovani, niì si sinxir èlezen okolu vratot navezen! (N. Glazkov) Kak vol, rabotaj v pole i vzdragivaj ot boli dnej oèrel\e na vye, kovany kol\ca stal\nye, s ka`dym dnem t/èlee cep\ iz èleza na [ee! (Popspirova, Pavlovska) Sam li[\ stradaj, sam li[\ muki terpi idut verenicej oèrel\/ dnej, t/nuts/ cep\w kovanoj, sìmaets/ cep\ èlezna/ vokrug [ei vy[itoj. TUTUNOBERAÎTE (SBORQIKI TABAKA) Na kantar studen so tu~ go merat, a moàt li da go izmerat, na{iov tutun na{ava maka na{ava solena pot! (M. Zenkevi~) Ego na vesah mogut vzvesit\, no smogut li vzvesit\, kak na[ tabak, i na[u muku, solenyj na[ pot? (Popspirova, Pavlovska) Na vesah holodnyh bronzoj mer/t, A mo`no li izmerit\ Na[ tabak, muki na[i Pot solenyj na[? Od temni zori na utrini letni... Po utrini rosni, po mugrite presni (M. Zenkevi~) S pervogo sveta utrom letnim... Utrom rosistym, s rassvetom lu~istym (Popspirova, Pavlovska) S temnoj zori letnego utra... Po rannej rose, po zor/m sveìm

28 27 LENKA (LENKA) Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! tutuni - òlti otrovi za gradi kitki rozovi. (N.Glazkov) Ne ro`dena byla Lenka dl/ edkoj pyli tabak otravitel\ rozovym grud/m pogibel\! (Popspirova, Pavlovska) Ne dl/ tabaka prokl/togo Lenka byla ro`dena! Ne dl/ tabaka otravy èltoj, dl/ grudej cvetov rozovyh. Zo{to mi, zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovna... (N. Glazkov) - Ah, po~emu ne uspela Lenka dotkat\ ruba[ku, Tu, ~to byla dl/ podarka? (Popspirova, Pavlovska) Ah, za~em è, ty, za~em nevy[itoj ostalas\, ruba[ka dl/ pridanogo?... TATUNÔ (TATUNÔ) Ne me kolni, ne me àli! Ne mi niì niza kletvi! (V. Suhanov) Ne àlej men/, ne mu~aj, kl/tv torèstvennyh ne trebuj! (Popspirova, Pavlovska) Ne kl/ni men/, ne àlej, ne nanizyvaj niti kl/tv! Ti li be{e {to pee{e: Ajdutin majka ne rani... (V. Suhanov) Ty li tot, kto pel ~asten\ko Mat\ hajduku ne lele/t\... (Popspirova, Pavlovska) Ty li byl, tot, ~to pel: Razbojnik mat\ ne kormit...

29 28 PEÂL (PEÂL ) Nema li ìvot, nema li qubov za ìvot golema, qubov za ìvot ~ove~na u vija gradi argatski? (N. Glazkov) Dl/ gorodskih podenqikov razve net ìzni, razve net lwbvi k ìzni velikoj, lwbvi k ~elove~noj ìzni? (Popspirova, Pavlovska) Est\ li ìzn\, est\ li lwbov\ k ìzni bol\[oj ~elove~eskoj v ]tih grud/h batrackih? Cel svet da zbere, pa da e Za vija gradi male~ko? (N. Glazkov) ~toby ves\ mir sobrat\, ~toby malost\ dostalos\ i gorodu? (Popspirova, Pavlovska) Ves\ mir vmeqaet kotoroe, V ]tih grud/h malen\kih? SELSKA MAKA (DEREVENSKA? MUKA) Izvor voda izvira{e plodno pole naliva{e plodno pole rod narodi. (M. Zenkevi~) KREST?NSKIJ TRUD Vody protekli burlivo, horo[o polili nivy - podn/las\ p[enica gusto. (Popspirova, Pavlovska) DEREVENSKIE voda rodnikova/ plodonosnye pol/ polivaet bogatyj uroàj sozrevaet.

30 29 ELEGIJA ZA TEBE (}LEGI? O TEBE) 1. V~era si pojdov, naminav (N. Vanhanen) V~era po[el napravils/ (Popspirova, Pavlovska) V~era po[el / pobrodit\ 2. Tamu gore na neboto (N. Vanhanen) Zan/las\ zar/ vysoko (Popspirova, Pavlovska) Tam naverhu v nebe 3. Dva brega dvata strmnini (N. Vanhanen) Dva berega obryvistyh (Popspirova, Pavlovska) Dva berega dva krutyh 4. Skotski e, skotski ìvot argatski (N. Vanhanen) Oh, ty ìzn\ batracka/, skotska/ (Popspirova, Pavlovska) T/èla, t/èla, ìzn\ batracka/ 5. Ti da znae{, pametuva{ (N. Vanhanen) Odno zapomni namertvo (Popspirova, Pavlovska) Pomni i znaj 6. Iscedete, ograbete Iscedete, ograbete pot i trud i mesa goli, usta pusta zatvorete da ne kaè oti boli. (N. Vanhanen) Esli sv/ète, zaprete pot, stradan\e, gol\; rot vzyvawqij zatknete pust\ mol~it pro bol\, - (Popspirova, Pavlovska) Vysasyvajte trud i pot i kosti golye obsasyvajte rty golodnye zakrojte ~tob terpeli nemo bol\. Bolka boli bolka gori bolka pe~e, du{a mori. a bolkata koga sveti te{ko, te{ko, te{ko kleti!

31 30 (N. Vanhanen) Bol\ tomit, du[a bolit, v temnote ognem gorit. Zasveti, du[a, ogni i prokl/tyh prokl/ni! (Popspirova, Pavlovska) Rana bolit, rana `èt, Rana du[u terzaet. A s ranoj ìt\, tak t/èlo, t/èlo, oh t/èlo! Literatura: Mihaјlovski, Dragi. Pod Vavilon zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd.Kaprikornus, 2007, 55. Medri[, D.N. Literatura i fol\klorna/ tradici/. Voprosy po]tiki, Saratov, Lotman, W.M. Izbrannye stat\i v 3 t., t.1. Tallin, Nikolovska, Iskra. Funkciite na kli{eto vo Racinovite Beli mugri, Menora, Skopje, Institut za makedonska literatura pri Filolo{kiot fakultet, 1997, 81.

32 31 Lilianna Miodońska REFLEKSJE TOWARZYSZĄCE LEKTURZE POLSKIEGO PRZEKŁADU UTWORU KOČO RACINA BELI MUGRI Kočo Solev Racin ( ) jest powszechnie uważany za jednego z prekursorów współczesnej literatury macedońskiej. Jej rozwój następował w wyjątkowo niesprzyjających uwarunkowaniach społeczno-politycznych, o których zdecydowały wydarzenia mające miejsce w początkach XX wieku, kiedy to 30 lipca 1913 r. po zakończeniu drugiej wojny bałkańskiej doszło w Bukareszcie do podpisania traktatu pokojowego, w wyniku którego dokonano podziału macedońskiego terytorium pomiędzy Bułgarię, Grecję i Serbię. Fakt ten został powtórnie usankcjonowany po zakończeniu I wojny światowej podpisaniem w 1919 r. w Neuilly-sur-Seine traktatem pokojowym z Bułgarią. Tym samym w Grecji znalazła się tzw. Macedonia Egejska, w Królestwie SHS, późniejszym Królestwie Jugosławii Macedonia Wardarska, zaś w Bułgarii Macedonia Piryńska. Niewielką część terytorium macedońskiego włączono do utworzonego również w 1913 r. państwa albańskiego, którego granice zostały wytyczone podczas konferencji londyńskiej. W tych okolicznościach w Serbii całkowicie znikło pojęcie Macedonii, gdyż wcielony w jej granice obszar nazwano południową Serbią (Južna Srbija), w Grecji w żadnym razie nie można się było posługiwać językiem macedońskim w miejscach publicznych, ponieważ spotykało się to z natychmiastowymi represjami. Podobnie w Bułgarii, w której i tak uważano Macedończyków za Bułgarów. Tak więc prowadzona konsekwentnie polityka asymilacji narodowej, sprowadzająca się do zwalczania macedońskiej odrębności etnicznej, języka oraz towarzyszące temu duże zacofanie gospodarcze, w żadnym wypadku nie sprzyjało rozwojowi kultury. Zapoczątkowany w XIX w. proces odrodzenia narodowego, będący początkiem budowy narodowego etosu, został przerwany dalszym rozwojem wydarzeń politycznych, a zwłaszcza stłumionymi powstaniami preobrażeńskim i ilindeńskim, które na długo wstrzymały zainicjowane przemiany. Mimo szczególnie trudnych realiów życia społecznego i politycznego, w okresie międzywojennym w literaturze macedońskiej pojawiło się kilka nazwisk bardzo interesujących twórców. Należą do nich dramaturdzy: Vasil Iljoski, Anton Panov, Risto Krle oraz wybitni poeci: Kole Nedelkovski, Kočo Racin, Venko Markovski. Ich twórczość pisana najczęściej w rodzimych dialektach macedońskich sprawiła, iż powrócił problem macedońskiego języka literackiego. Nawiązywali oni do poglądów głoszonych przez Misirkowa, domagając się równocześnie uznania odrębnej macedońskiej narodowości. Pisarze i poeci odwoływali się w swych dziełach do istniejącej już tradycji literackiej, zwłaszcza

33 32 zaś do twórczości ludowej, w której upatrywali źródła swej inspiracji, a przede wszystkim czerpali z języka, którym została ona napisana, co podkreślał sam Racin: Jasno se gleda deka najpravilniot i edinstveniot mo`en pat vo razvitokot na sovremenata kni`evnost na Povardarieto pretstavuva potpiraweto na neiscrpnoto jazi~no i izrazno bogatstvo na makedonskiot folklor... 1 Opublikowany w 1939 r. w Samoborze w Chorwacji niewielki zbiorek poezji pióra K. Racina Beli mugri okazał się prawdziwym wydarzeniem literackim. Z uwagi na swą społeczną tematykę został nazwany czerwonym protestem. Mimo skonfiskowania nakładu, pojedyncze egzeplarze dotarły do Macedończyków, budząc wśród nich prawdziwy entuzjazm. Podobnie zareagowały na poezję Racina środowiska literackie, doceniając walory napisanych wierszy. Dorobek twórczy poety nie jest zbyt imponujący, o czym ponad wszelką wątpliwość zadecydowała jego przedwczesna śmierć. Niemniej jednak Beli mugri są uznawane za jego najwybitniejsze osiągnięcie twórcze. Zbiorek przyniósł sławę autorowi również wśród czytelników innych narodowości, gdyż został przetłumaczony na wiele języków, w tym również na język polski. 1. Beli mugri K. Racina a polska poezja rewolucyjna Lektura przekładu dzieła literackiego skłania odbiorcę do odniesienia go jeśli takiego można dokonać do utworów rodzimej literatury. Taka właśnie sytuacja dotyczy zbiorku poezji Beli mugri, który w tłumaczeniu Bożeny Klog- Gogolewskiej jako Białe zorze został oddany do rąk polskiego czytelnika dopiero w 1989 r., a ukazał się w serii wydawniczej Biblioteka jugosłowiańska im. Julija Benešicia. Wprawdzie data prawydania wierszy Racina wiąże się z jednym z najbardziej tragicznych momentów w historii Polski wybuchem II wojny światowej, ale i w naszej literaturze okresu międzywojennego odnotowujemy rozwój liryki rewolucyjnej, której najwybitniejszym przedstawicielem obok R. Stande, W. Wandurskiego, B. Jasińskiego był Władysław Broniewski. Urodził się wcześniej od macedońskiego poety, bo w 1897 r., ale to właśnie utwory opublikowane we wspomnianym okresie pozwalają mówić o nim jako o poecie polskiego ruchu rewolucyjnego. Debiutował przekładem wiersza Wł. Majakowskiego Poeta-robotnik, zaś w 1925 r. wspólnie ze wspomnianymi już poetami wydał biuletyn poetycki Trzy salwy, uznany za manifest polskiej poezji proletariackiej nie tylko ze względu na temat i postawę ideologiczną, lecz również dobór środków wyrazu: Nie o sobie piszemy. Jesteśmy robotnikami słowa. Musimy wypowiedzieć to, czego inni ludzie warsztatu wypowiedzieć nie mogą. W bezlitosnej walce proletariatu z burżuazją stoimy zdecydowanie po lewej stronie barykady. Gniew, wiara w zwycięstwo i radość radość walki każą nam pisać. Niech słowa nasze padną jak salwy w ulice śródmieścia, niech odegrzmią echem w 1 Cyt. za: A. Spasov, Studija za Ko~o Racin, Skopje 2003, 15.

34 dzielnicach fabrycznych. Walczymy o nowy ład społeczny. Walka ta jest najwyższą treścią naszej twórczości Problematyka społeczna Białych zórz K. Racina i wybranych utworów Wł. Broniewskiego Twórczość obu poetów została nasączona wątkami autobiograficznymi. Racinowi, który przyszedł na świat w ubogiej rodzinie rzemieślniczej, bardzo wcześnie przyszło się konfrontować z trudami codzienności. Już jako trzynastolatek był zmuszony do porzucenia szkoły. Robił wraz z ojcem garnki i sprzedawał je po trzy dinary. Bardzo wcześnie doszedł do wniosku, że ci ludzie, którzy pracują naprawdę ciężko, nic z tej harówki nie mają. W kamieniołomach widywał purpurowe z wysiłku twarze robotników, zarabiających ledwie na suchy chleb z papryką. Zchwycało go piękno pól makowych, ale nie mógł wyjść z podziwu, iż najbardziej cierpią ci, co stanowią główną siłę roboczą w całej, przynoszącej niebagatelne zyski, produkcji opium. Zaczął dociekać przyczyn takiego stanu rzeczy... 3 Wszystko to znalazło się w jego poezji. Białe zorze zawierają wprawdzie tylko dwanaście utworów, niemniej jednak w obrębie poruszonej w nich społecznej problematyki można wydzielić kilka kręgów tematycznych, do których należą wątki związane z losem najemnych robotników, zarobkowych emigrantów czy bankructwem rodzimego rzemiosła. W poszczególnych wierszach nasyconych rewolucyjnym duchem walki, przenikają się one wzajemnie, tworząc obraz cierpień, tęsknot i dążeń macedońskiego ludu. Jednakże na pierwsze miejsce wysuwa się beznadziejny los najemników eksploatowanych przez monopol tytoniowy, który w zacofanym wówczas kraju dawał im możliwość zatrudnienia. Wątek ten dominuje w najpopularniejszych utworach zbioru, do których należą Tutunobera~ite oraz Lenka. Oba ukazują los wyzyskiwanych robotników, dla których uprawa i prymitywna obróbka tytoniu stanowiły główne zajęcie, sam zaś los skazanych niejako na zbieranie tytoniu uczynił poeta symbolem narodowego bytu. Mimo iż w centrum zainteresowań Racina znajduje się macedoński lud na trudot crn i jego położenie społeczne, to w zbiorku poeta pomieścił utwór całkowicie odbiegający swą tematyką od dominującej problematyki. Jest nim Ballada o nieznanym żołnierzu, którego losy światowej wojny rzuciły na nieznaną ziemię, gdzie poległ z daleka od swej ojczyzny, broniąc cudzych interesów. To z pewnością jeden z najpiękniejszych utworów, który w balladowej scenerii ukazał cały tragizm sytuacji i bezsens wojny. Podobne wątki możemy odnaleźć w twórczości polskiego poety. Zgodnie z hasłami manifestu, Broniewski bohaterem swych wierszy uczynił robotników, a sztandarowym utworem można uznać zawarte w zbiorze Troska i pieśń Zagłębie Dąbrowskie. Tu słowami poezji oddał tragiczny los górników, którzy pracują bez wytchnienia dla zaspokojenia wymagań kapitalistów: 33 2 R. Matuszewski, Literatura polska lat , Warszawa 1974, Cyt. za: B. Klog-Gogolewska, Od tłumacza, [w:] K. Racin, Białe zorze Łódź 1989, 6.

35 34 (...) W dół i w górę otchłanie mroku, czarna troska, czarna robota, a na ziemi szeroko, szeroko widma domostw i gruda błota. (...) Zagłębie dobywa węgiel, śle go na zachód i wschód i zamienia czarną potęgę na mór, na nędzę, na głód. (...) 4 Spośród wielu utworów o tematyce społecznej na uwagę zasługuje piękny wiersz Księżyc ulicy Pawiej, opowiadający historię żydowskiego młodzieńca krawca, którą można by bez trudu porównać z biografią samego Racina, z tą tylko różnicą, że została przeniesiona w realia proletariackiej dzielnicy przedwojennej Warszawy. Wiersz to o tyle ciekawy, iż treść liryczna została wyprowadzona z wątku opisowego, dzięki czemu utwór ma dodatkowy walor poznawczy, opowiadając o warunkach życia i walki rewolucjonistów w epoce, w której żył i tworzył poeta. Jednak obok wierszy o tematyce robotniczej znalazły się w twórczości Broniewskiego utwory nawiązujące do przeżyć wojennych. Należał wszak do pokolenia, które walcząc o wolną Polskę, poznało gorzki smak wojny z całym jej tragizmem, bezmiarem grozy i okrucieństwa. Swoim uczuciom daje poeta wyraz m. in. w utworze Młodość: (...) Roztapiała się młodość brudnym, mokrym śniegiem, dławiły dni pochmurne, jak robactwo żarły, i już chłodne były jesienne noclegi, i z umarłymi byłem sam na pół umarły Kowalski rozerwany granatem, Ignaczak cztery kule w pachwinę, Nowak od szrapnela, Marciniak kula w piersi... Pamiętam, jak patrzał I skamlał umierając: Wody... przyjaciele... (...) Symbolika i ekspresja obrazowania Jak powszechnie wiadomo, Racinowi była doskonale znana literacka twórczość w języku macedońskim powstała zarówno w okresie przedilindenskim, jak i w czasach mu współczesnych. Równoczesne zafascynowanie folklorem, czemu wielokrotnie dawał wyraz, odzwierciedliło się w jego liryce, a zwłaszcza w zbiorze Beli mugri. Należy podreślić, iż stanowił on jednak tylko inspirację. Racin najintimno se zadlabo~uval vo bitieto na narodnata pesna i znael potoa da gi spoi, da gi postavi i da gi iskoristi nejzinite elementi 4 Wł. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 29, Wł. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 6.

36 i tvore~ki da gi transponira vo svojata lirika. Be{e re~eno deka makedonskata narodna lirika vo Racin na{la navistina odli~en tvore~ki medium. 6 Efektem było powstanie specyficznej i niepowtarzalnej racinowskiej poetyki. Białe zorze urzekają swoją prostotą. Prostota to jednak bardzo kunsztowna. Sam tytuł zbiorku jest symboliczny. Lud macedoński po latach wyzysku i cierpienia budzi się do nowego życia, stając się dzięki własnej pracy budowniczym lepszego jutra. Wezwaniem do odrzucenia niewolniczej ciemności i do podjęcia wysiłku tworzenia nowej przyszłości jest ostatni wiersz zbioru - Kopa~ite. Nie jedyny to symbol. Charakterystyczny pod tym względem jest utwór Pe~al, w którym powtarzający się w całym zbiorze motyw ciężkiej doli wyzyskiwanego człowieka ulega transformacji, stając się problemem uniwersalnym, sprowadzającym się do tragedii ludzkiego losu. Tu symbolem, a równocześnie słowem-kluczem, osią kompozycyjną wiersza jest słowo serce, o którym powiadają, iż stało się zużytym, banalnym, poetyckim rekwizytem. 7 W tym momencie ponownie nasuwa się porównanie z wierszami Wł. Broniewskiego, którego charakteryzowała umiejętność nadawania nowych, poetyckich walorów słowom i zwrotom utartym, pozornie ich pozbawionym przez ich odkrywcze i nowe zestawienia, m. in. romantycznych słów, do których należą m. in.: serce, pieśń, gniew, marzenie ze słowami z języka rewolucjonistów lub z języka żołnierskiego, stąd zwroty: ogniomistrzu i serc i słów, recydywiści marzenia, wiersz mój gniewny broń szybkostrzelna itd. Częste kontrasty polegające na przejściu od prozaizmów do strof o charakterze czysto lirycznym emanują dodatkowym wzruszeniem poetyckim. Doskonałym tego przykładem jest fragment wiersza Magnitogorsk albo Rozmowa z Janem: Na podłodze sen nasz nielekki, zupę dali, że pies jej nie zje, Jana chroni pancerz dialektyki, Mnie leciutki obłok poezji. 8 Racin bardzo często zestawia kontrastujące ze sobą obrazy, dzięki czemu uzyskuje wzmocnienie poetyckiego oddziaływania na odbiorcę. Regularnie czyni to z kolorami: czernią i bielą, będącymi równocześnie symbolami obrazowanej rzeczywistości. Pełnią one także rolę stałych epitetów, towarzysząc innym, które poeta nieoczekiwanie gromadzi w niektórych wierszach, przykładem Tutunobera~ite: temni zori na utrini letni, ve~eri zimni, licata bledi, utrini rosni, po mugrite presni, poliwata rodni, zelena jad, o~ite matni, krevkite lisja, `oltozlatni itd. Poeta wykorzystuje również inne kolory, spośród których najczęściej pojawia się żółty, będący nie 35 6 A. Spasov, Studija za Ko~o Racin, Skopje 2003, Zob. M. Drugovac, Makedonskata literatura od Misirkov do Racin, Skopje 1986, Wł. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 59.

37 36 tylko kolorem suchego tytoniu, ale również odcieniem cery robotników pracujących przy jego obróbce. W tym miejscu można odwołać się do fragmentu utworu innego polskiego poety Juliana Tuwima pt. Kwiaty polskie, opisującego robotniczą Łódź. Poszczególne kolory służą malowaniu impresjonistycznego obrazu, na którym: (...) Śródmieście ma ziemistą cerę, W bramie robotnik usiadł stary, Suche kartofle z miski je, A kolor jego żółtoszary, Bo głodno, chłodno, brudno, źle. (...) Popatrz na usta tej dziewczyny, Podręcznej z magazynu mód: A kolor ich niebieskosiny, Bo smutno, trudno, chłód i głód.(...) W drukarni, znad zecerskiej kaszty, Rumieńcem płonie chuda twarz, A kolor jego jest ceglasty - I całą Farbenlehre masz. 9 Wracając do wierszy Racina, obok wspomnianych epitetów można odnaleźć cały wachlarz środków artystycznych. Występują w nich porównania, metafory, elipsy. Nagminnie stosowanym zabiegiem stylistycznym są powtórzenia słów oraz całych zespołów słownych, jak również paralelizmy umożliwiające zestawienia podobnych konstrukcji składniowych. Organizują one warstwę brzmieniową utworów, nadając im spowolniony rytm. Paralelizm szczególnie często występuje w poezji ludowej, gdzie obok walorów rytmicznych pełni również funkcję porządkowania świata na zasadzie analogii (kontrastu). W obrębie powtórzeń można zauważyć bardzo często stosowaną anaforę powtarzanie słów znajdujących się na początku poszczególnych jednostek syntaktycznych oraz epiforę, będącą rzadkim zjawiskiem wynikającym ze specyficznego ukształtowania składniowego zdania, umożliwiającego powtarzanie tych samych słów czy ich zespołów na końcu zdania, np. w wierszu Denovi: Za sebe samo rgaj si / za sebe maki trgaj si (...). Ogromną rolę rytmizującą w poezji Racina odgrywa rym. Przeważają rymy żeńskie, półtorazgłoskowe, ścisłe, opierające się na identyczności rymujących się cząstek. Nierzadkie są jednak rymy przybliżone, a wśród nich asonanse, np.: (Pe~al) golema ~ove~na: (Selska maka) jadovi narodi czy konsonanse: (Tutunobera~ite) rodni redi, itd. Na ogół występują rymy końcowe, ale pojawiają się także wewnętrzne, np.: (Pro{tavawe) I~ ne me ~ekaj, i~ ne me pekaj. Najczęstszym zaś układem rymów są rymy parzyste. 9 J. Tuwim, Kwiaty polskie, Warszawa 1983, 52.

38 2. Polski przekład i oryginał zbioru wierszy K. Racina Beli mugri Truizmem jest stwierdzenie, iż przekład utworów poetyckich jest jednym z najtrudniejszych, o czym decyduje język poezji. Białe zorze w tłumaczeniu B. Klog-Gogolewskiej dają polskiemu czytelnikowi możliwość zapoznania się z piękną poezją macedońskiego twórcy, której nacechowanie emocjonalne zarówno w zakresie treści, jak i słowa sprawia, iż utwory przykuwają uwagę i wyzwalają wzruszenia poetyckie. Autorka była zmuszona skonfrontować się z wieloma wyzwaniami, z których najbardziej istotnym był problem przekładu z języka macedońskiego, należącego do grupy języków analitycznych na język polski, będący językiem fleksyjnym. Funkcje gramatyczne wyrażone z pomocą luźnych morfemów w porównaniu z końcówkami fleksyjnymi muszą w naturalny sposób naruszyć przede wszystkim układ rymów w językach macedońskiego oryginału i polskiego przekładu. Niemniej jednak tam, gdzie było to konieczne, rym został zastosowany, co częstokroć pociągnęło za sobą pewne określone konsekwencje, sprowadzające się głównie do różnic leksykalnych. Przykładem Lenka: (...) Ne be{e Lenka rodena Nie była Leka stworzona za tija pusti tutuni! Do tego głupiego tytoniu! Tutuni - `olti otrovi Tytoniu żółć jadowita Za gradi kitki rozovi.(...) skaziła jej pierś, nim rozkwitła. (...). Wiąże się to również z nowymi tropami poetyckimi, które pojawiły się w związku z dokonanymi przekształceniami semantycznymi. Jednak największą trudnością okazała się metryka utworów K. Racina. Wiersze zamieszczone w zbiorze Beli mugri reprezentują kilka typów. Do macedońskiej poezji ludowej nawiązują 8-zgłoskowce typu (5 + 3) z dierezą po 5 sylabie (Denovi, Pe~al). Podobny typ reprezentuje wiersz Selska maka, w którym w 8-zgł. (4 + 4) diereza występuje po 4 zgłosce. Natomiast w utworach Pro{tavawe oraz Elegii za tebe (cz. 4) mamy do czynienia z odmianami wiersza nieregularnego. Tak więc w obrębie niewielkiego zbiorku poezji można zaobserwować przykłady ewolucji od klasycznego sylabotonizmu do konstrukcji nieregularnych. W niektórych utworach Racina występuje dosyć regularny układ stóp rytmicznych, jednak powtarzają się one w zestawach mieszanych, różnostopowych, zwanych logaedami. Poeta tworzy je poprzez kombinację daktyla trocheja daktyla, co w naturalny sposób zwalnia tempo wypowiedzi, zabarwiając ją równocześnie odcieniem powagi i smutku, przykładami: Denovi, Pe~al, Lenka. Polska tłumaczka usiłowała sprostać wymogom metrycznym oryginału. W jej przekładzie utwory macedońskiego poety zachowują oryginalny układ wersów i pisane są na ogół 8-zgłoskowcem, co już samo w sobie przedstawiało ogromną trudność. Na uwagę zasługuje fakt, iż i tu autorka wzorem Racina starała się stosować układy stóp metrycznych. Właściwości języka polskiego decydują o tym, 37

39 38 iż naturalnym układem stopowym są rozmaite zestawienia stóp z akcentowaną przedostatnią sylabą, a więc trochejów i amfibrachów. Również w polszczyźnie mogą wystąpić układy różnostopowe (logaedy). Jednakże te pochodzenia rodzimego składają się wyłącznie ze wspomnianych amfibrachów i trochejów. Ponadto musi być spełniony dodatkowy warunek, iż zmiana stopy musi nastąpić po średniówce. Nieco inaczej przedstawia się to zagadnienie w przekładach z języków obcych. Przykładem fragment wiersza Denovi (Dni): (...) Czyż dniami dni te, czy dniami (...), w którym pojawia się układ: amfibrach trochej amfibrach. Być może było to efektem przypadku, gdyż w tłumaczeniu dosyć często pojawia się jamb, będący najpopularniejszą ze stóp sprzecznych z charakterem języka polskiego (np. Lenka). Jego naturalne właściwości spowodowały, iż jest on nagminnie stosowany w utworach naśladujących pieśni, co w przypadku wierszy Racina znajduje pełne uzasadnienie. Wszystko to sprawia, iż Białe zorze są próbą prawdziwie artystycznego przekładu wierszy macedońskiego poety, oddającą niepowtarzalny urok oryginału. 3. Uwagi końcowe Pewnym zastrzeżeniem, które można mieć w stosunku do przekładu jest brak opatrzenia komentarzem motta wiersza Lenka: Biljana platno bele{e..., które tylko przetłumaczone na język polski nie wywołuje u czytelnika niezorientowanego w kulturze macedońskiej żadnych asocjacji, a właśnie zestawienie z oryginalnym tekstem pieśni ludowej zapewnia pełnię wrażeń artystycznych. Jednakże przekład B. Klog-Gogolewskiej zasługuje na duże uznanie. Dzięki wierności tłumaczenia i ogromnej kulturze słowa trafił na polski rynek wydawniczy utwór, o którym pięknymi słowami mówił O. Davičo: (...) ta poezja wydała mi się objawieniem artystycznym, ale zarazem dziełem jakoś ściśle powiązanym z pieśnią ludową, choć przy tym dość jednak odległym od folkloru. Nie była to poezja ani ludowa, ani wtórna, ona po prostu wyrażała w sposób szczególny, bardzo osobisty i indywidualny coś z natury rzeczy ponadindywidualnego, a subiektywne widzenie świata przenikał głęboki obiektywizm opisywanych zjawisk. (...) To poezja niezwykle intymna, wysublimowana i jednocześnie mocno nacechowana emocjonalnie, namiętna niemal, zarówno pod względem treści, jak i piękna słowa. 10 Streszczenie Wśród polskich przekładów literatury macedońskiej znajduje się sztandarowe dzieło Kočo Racina Beli mugri (tytuł polski Białe zorze). Lektura zawartych w nim kilkunastu wierszy budzi różnorodne refleksje. Odbiór tego typu poezji przez polskiego czytelnika wywołuje skojarzenia z przykładami twórczości polskich poetów rewolucyjnych okresu międzywojennego, np. z najbardziej 10 O. Davi~o, Ko~o Racin vo spomenite na sovremenicite, Skopje 1972, cyt. za: K. Racin, Białe zorze, przekład B. Klog-Gogolewska, Łódź 1989, 5.

40 cenioną poezją Władysława Broniewskiego. Analiza poszczególnych wierszy obu twórców pozwala zauważyć zdumiewające podobieństwa zarówno w zakresie poruszanej społecznej problematyki, jak i ekspresji obrazowania. Na uwagę jednak zasługuje zwłaszcza warstwa słowno-brzmieniowa przekładu, którego autorka - Bożena Klog-Gogolewska - starała się oddać w możliwie najwierniejszy sposób nie tylko język oryginału, ale również rytm pieśni ludowej, której Racin był wiernym naśladowcą. Zadanie to tym trudniejsze, iż m. in. z uwagi na różny sposób akcentowania melodia obu języków jest odmienna. Biorąc pod uwagę skalę trudności, z którymi przyszło się skonfrontować tłumaczce, należy uznać Białe zorze za próbę prawdziwie artystycznego przekładu wierszy macedońskiego poety, oddającą ducha i niepowtarzalny urok oryginału. 39

41 40

42 41 Naume Radi~eski SEGMENTI VO DELOTO NA KOSTA RACIN Nasproti toa {to Kosta Racin ne e osamena pojava na razvojniot horizont na makedonskata umetni~ka poezija, vrz osnova na karakteristikite i vrednostite na negoviot poetski zbor, odamna i nedvosmisleno e potvrdena konstatacijata za negovata osnovopolo`ni~ka pozicija na planot na sovremenata makedonska poezija. Ostavaj}i go ova pra{awe, zatoa, kako zavr{eno, nastrana, ovde }e se pozanimavame so Racinovata, isto taka, ne malku zna~ajna uloga vo vtemeluvaweto ili vo razvojot i na nekoi drugi disciplini vo ramkite na makedonskata knièvnost i knièvna nauka. Taka, vo ovoj prilog bi se zadràle vrz negovite rezultati ostvareni na planot na knièvnata kritika i eseistika vo makedonskata knièvnost me u dvete svetski vojni, koi se vistinska pretfaza i na makedonskata knièvna nauka vo po{iroka smisla. Osven toa, vo ramkite na ovoj prilog ne pomalku }e bide interesno i pra- {aweto za mestoto, za pozicijata na knièvnata kritika i eseistika kako vo Racinoviot kreativen, u{te pove}e vo negoviot intelektualen profil. Ottuka i u{te vedna{ moème da re~eme deka voop{to ne e te{- ko vo Racin da se prepoznae eden odli~en ~ita~, ~ita~ koj ve}e spored svojata vokacija e i analiti~ar, osobeno na op{testvenite i politi~kite, a ne pomalku i na ekonomskite i socijalnite sostojbi vo Makedonija, odnosno vo me uvoena Jugoslavija po{iroko. Osven toa, kon negovite mo`nosti za rezultatni zafati i na planot na knièvnata kritika upatuva ve}e negovata intelektualna {iro~ina, a posebno preokupacijata so, odnosno visokata upatenost vo sferite na filozofijata i na estetikata. Negovite tekstovi go potvrduvaat kako dobar poznava~, kako kreativen, pa duri i kako prakti~en recipient na progresivnite intelektualni i kreativni krugovi od, vo negovoto vreme, aktuelnata teorija na odrazot. Seto toa potvrduva deka Racin ima{e ne samo izvonredno dobra intelektualna pretpodgotovka, tuku i kreativni mo`nosti za eden bezrezervno uspe{en nastap i na planot na makedonskata nacionalna knièvna kritika i eseistika, kako i na niv bliskite drugi sferi {to korespondiraat so knièvnata nauka. Ottuka i sosema logi~no proizleguva soznanieto za nego kako za mnogukratno i izvonredno interesna pojava ne samo na planot na poezijata, tuku i vo razvojni-

43 42 ot itinerar na makedonskata nacionalna knièvno-kriti~ka i eseisti~ka misla. Pove}e od toa, negovite trudovi potvrduvaat eden teorisko-esteti~ki potencijal ~ii vrednosti izleguvaat od ograni~enosta na makedonskiot nacionalno-kulturen prostor. Za~nata eden cel vek pred Kosta Racin (kaj T. Sinaitski i K. Miladinov), no konstantno spre~uvana i onevozmoùvana, vo 30-tite godini od XX vek makedonskata knièvno-kriti~ka misla be{e na pozicijata ve}e pred samiot po~etok na nejzinata zrela i ispolneta razvojnost. Od samoto toa logi~no proizleguva deka, kako so ogled na negovite mo`nosti, taka i so ogled na negovata aktivna dejstvenost na progresiven intelektualec, toj ne moè{e samiot duri i presudno da ne participira vo toj proces. No, Racin ne be{e ni osamen na ovie ramni{ta vo jazi~no i statusno s u{te neregularnata makedonska knièvnost. Voop- {to ne treba da bide iznenaduva~ka informacijata deka na kriti~koeseisti~kite ramni{ta vo makedonskata knièvnost vo toa vreme imame edna cela redica na navistina skromni, no ne nezabele`livi participienti. Taka, vo vardarskiot del na Makedonija i re~isi isklu~ivo na srpskohrvatski jazik, vo ovoj kontekst e prepoznatliva kriti~ko-recenzentskata aktiva na Jovan Kostovski, na Voislav Ili} i u{te na nekoi drugi avtori. Ne samo kako edna vistinski sozreana uvertira, tuku i kako edno re~isi celosno vistinsko nastanuvawe na makedonskata nacionalna knièvna kritika, vo me uvoeniot period se pretstavuvaat u{te i rezultatite od knièvno-kriti~kata aktivnost i na nekoi makedonski avtori {to se realiziraa vo ramkite na kreativnata i intelektualna aktiva na mnoguiljadnite makedonski iseleni~ki masi vo Bugarija. Vo godinite sproti Vtorata svetska vojna, vo toj kontekst se dejstvitelno zabele`livi osobeno Dimitar Mitrev, Anton Popov, no i ne malku drugi knièvni dejci koi intelektualno se formiraa i dejstvuvaa vo toa vreme vo ramkite na kulturnite aktivnosti na Makedoncite kako vo Pirinska Makedonija, taka i vo pogolemite centri vo Bugarija. Kako politi~kata podredenost, taka i teritorijalnata podelenost, a najmnogu aplikativnata onevozmoènost na makedonskiot jazik vo site delovi na zemjata, najmnogu, pak, vo mnogute destinacii na makedonskata emigracija, go zabavuvaa, go odloùvaa i go spre~uvaa rezultatniot po~etok, t.e. izleguvaweto na dnevna svetlina i na nacionalno izdiferenciranata i polnokrvna makedonska knièvna kritika. Taka e, bidej}i, nesoodvetno {to Makedoncite {to sozdavaa knièvnokriti~ki tekstovi vo toa vreme, site od red, samite sebesi se smetaat za participienti vo makedonskata knièvnost i kultura, sepak, tie naj~esto, da ne re~am redovno, volens nolens, moraat da objavuvaat na drugi jazici. Me u niv, a ne ni porazli~no od ostanatite, svojata kvantitativno ne mnogu obemna, no mnogustrano i izvonredno zna~ajna kriti~ko-eseisti~ka aktiva i Racin ja realizira na drug jazik. So ogled, me utoa, na

44 negovata mnogustrana angaìranost, toj se oformi vo edna za nas po{iroko interesna, mnogu pove}e od samo vetuva~ka i potencijalna alka vo taa podgotvitelna faza na/za navistina zadocnetoto, pa sepak definitivno doa awe na dneven red i na makedonskata knièvna kritika i toa tokmu kako makedonska. Poradi nekoi skoro op{topoznati i pred s op{testveno-politi~ki okolnosti vo periodot me u dvete svetski vojni, pak, pokraj pogoresoop{tenite rezultatni postignuvawa, vo ramkite na ovoj pristap ne moè da se nemaat predvid i (ne)pogodnostite osobeno za razvojot i za realizacijata na knièvno-kriti~kata aktiva vo eden i navistina makedonski nacionalen knièven kontekst. Osven toa, poradi pokonkretniot pristap kon Racinoviot prilog vo razvojot na makedonskata knièvno-kriti~ka misla i eseistika, ne moè da se ispu{ti od predvid nitu faktot za negovoto, pove}e bi rekle, dominantno intelektualno i teorisko formirawe vo kontekstot na dvièweto na socijalnata literatura vo toga{nite jugoslovenski, pred s revolucionerni i op- {testveni, a duri potoa i knièvni ramki na koi, za volja na vistinata, ne im se mnogu svojstveni ramkite i podelbite po nacionalna osnova. Zatoa, sosema o~ekuvano, na{eto pokonkretno vnimanie Racin sega go privlekuva so ne mnogute, barem spored dosega{nite soznanija, so sigurnost negovi ne tolku ili barem ne samo teorisko-esteti~ki, kolku kriti~ki, pa sepak i pred s najmnogu analiti~ko-eseisti~ki, odnosno prosleduva~ko-analiti~ki prilozi. No, moème li niv, me utoa, tolku ednostavno i lesno da gi izla~ime od celokupnata negova teoriska, progresivno-filozofska aktiva? I, ima li potreba voop{to i da go pravime toa? Svrtuvaj}i se ve}e kon samite razvojni po~etoci na Kosta Racin na ovoj plan, gledame deka, po izvesno prethodno novinarsko iskustvo i realizacija, za negovi projavi so kriti~ki i so eseisti~ki tekstovi moè da se zboruva ve}e na samiot po~etok od 30-tite godini. Taka, na samiot po~etok i na Racina kako kriti~ar i eseist stojat negovite kratki prilozi za novite knigi na Stevan Galogaà i na Sava M. [tedimlija. Nasproti negovite odvaj ne{to pove}e od dvaeset godini, ovie kratki, recenzentski bele{ki otkrivaat mo`nosti na eden bez malku vehementen polemi~ar na frontot na jugoslovenskite, ako ne i na u{te po{irokite toga{ni sudiri na knièvnata i na intelektualnata levica voop{to. Zatoa, moèbi i ne e tolku mnogu va`no {to ovie prilozi go ozna~uvaat Racinovoto, no i na nekoi drugi tvorci od vardarskiot del na Makedonija vklu~uvawe vo dvièweto na socijalnite pisateli vo Jugoslavija vo me uvoeniot period, kolku {to e va`no negovoto ne samo daleku po{iroko, tuku i kvalitativno mnogu povisoko pozicioni- * 43

45 44 rawe, odnosno negovoto teorisko, posebno esteti~ko sebepretstavuvawe i profilirawe. Za mladiot Racin, imeno, vo 1931 godina, ne e va`no koj e Galogaà. Ne e va`no duri ni za {to ovde (vo negovite Noveli - zab. N. R.) pi{uva: ovde toj zafatil samo del od ogromniot prostor vo razvitokot na ìvotot. No toa gledawe vo faktite na materijalisti~kite koncepcii na svetot, toa e ona {to e va`no ovde. Socijalnata sodrìna na edno umetni~ko delo e besmislena, ako ne e i socijalno komponirana. 1 Duri i od edna isklu~ivo interpretativna pozicija kon Racinoviot kratok analiti~ko-afirmativen pristap kon Noveli(te) na St. Galogaà ne moè da ne se izleze so soznanie deka vakvite ne mnogu na broj prilozi gi ilustriraat ne samo, pa i ne tolku negovite knièvnokriti~ki, kolku negovite po{iroki, idejni, esteti~ki, intelektualni, no i revolucionerni orientacii i mo`nosti. Osobeno {to vo toa vreme negovite angaìrani prilozi ne se sekoga{ naso~eni tolku kon kni- èvni, kolku kon socijalni, op{testveni, a najmnogu kon teoriski, filozofski, osobeno esteti~ki pra{awa. [to se odnesuva barem na tie rani godini na negovata intelektualna i knièvna aktiva, vakvite prilozi, odnosno intenciite vo niv, i go potvrduvaat ona Racinovo vklu~uvawe vo eden po{irok, vo eden op{t i vo eden revolucioneren kontekst, kontekst na koj nitu nacionalnite isklu~uvawa, nitu nacionalnite diferencijacii ne mu se primarna strana. Deka samiot Racin, osobeno podocna, ne }e ja zapostavi nitu nacionalnata komponenta, }e moè da se vidi ponatamu. Za nas, imeno, vo ramkite na ovoj pristap posebno e va`no tokmu toa {to, sozdavaj}i pove}e teorisko-polemi~ki i kriti~ko-eseisti~ki prilozi, glavno na esteti~ki i filozofski temi, vo vtorata polovina na 30-tite godini, paralelno so sozdavaweto na negovata lirika na makedonski jazik, Kosta Racin zafa}a makedonski temi i vo negovata kamerna knièvnokriti~ka i angaìrano polemi~ka aktiva. Vsu{nost, so negovite kriti~ko-eseisti~ki prilozi kon makedonski dela i avtori, odnosno so makedonskata knièvnost po{iroko, neli, toj vistinski i moè{e da go dade svojot prilog kon razvojot na makedonskata kni- èvna kritika. Bi rekle pove}e makedonskata otkolku makedonisti~kata problemska linija, navistina, Racin ja ima{e zacrtano u{te so negoviot prvoobjaven tekst, 2 eden angaìran novinarski prilog od 1928 godina, a ja prodolùva{e so red tekstovi na aktuelni temi, kako {to e Vele{koto grn~arstvo 3. Vo tie rani 30-ti godini posebno vnimanie privlekuva u{te i aktuelniot i politi~ki angaìran tekst na Racin 1 K. Racin, S. Galogaà: Novele, II izdawe, naklada Ћelapa - Zagreb, Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, Racin, [ta nam govore cifre ovogodi{weg izvoza iz Makedonije, Borba, III (VII), 56, 12. IX 1928, 4. 3 Vele{ko lon~arstvo, Vardar, I, 34, 9. X 1932, 12.

46 [to pravi Nikola Curakovi}. 4 Deka toj i ponatamu, vo slednite godini, verojatno konstantno be{e preokupiran so site, a pred s so egzistencijalnite problemi na negovata zemja, potvrduvaat i negovite tekstovi Za popravilno sfa}awe na na{eto minato 5 i Modernizirawe na na{iot najzaostanat zanaet, 6 i dvata od 1937 godina. No, site tie go otkrivaat nego pred s kako progresivno orientiran intelektualec i, sepak, moàt da pretstavuvaat pove}e uvertira vo, otkolku aneks kon onie prilozi {to bi trebalo ve}e i nedvosmisleno da go pretstavuvaat Racina kako neodminliv participient i vo razvojniot proces na makedonskata knièvno-kriti~ka misla. Vo kontekstot na ova pribliùvawe, ne moème da ne konstatirame deka ne malku i na pove}e nivoa, vo ramkite na edna takva pretpodgotovka, Racin analiti~ki istraùva{e i vo sferite na makedonskoto kulturno minato. Vistinskiot vrednosen ekstrakt od ovie negovi istraùvawa, sekako, se negovite neodminlivi istraùva~ko-analiti~ki prilozi za bogomilite, koi dosega se mnogukratno tolkuvani vo na{ata nauka. Vo na{iov sega{en pristap, pak, toa e osobeno va`no kako pretpodgotovka za rodona~alni~kiot pothod na Racina i vo sferite na makedonskata knièvna kritika, kako i vo samo zapo~natiot analiti~ki pristap kon makedonskata knièvnost kako vo minatoto, taka i vo aktuelnoto vreme. Ottuka i negovite konstantni interesirawa za, kako i visok respekt kon nacionalno-kulturnata tradicija. So makedonskite knièvni temi pokonkretno, me utoa, kako {to ve}e istaknavme, Kosta Racin }e bide posebno analiti~ki preokupiran duri kon krajot na 30-tite godini. Ne e nezabele`livo deka kon niv }e se vpu{ti ne samo kako analiti~ki predisponiran nabquduva~ i promisluva~, tuku i kako aktiven dejstvenik vo kontekstot na toga{nite knièvno-estetski konfrontacii koi se imenuvaat kako sudir na kni- èvnata levica. Vnimanie privlekuva najprvo negoviot kratok polemi~ki tekst An elko Krsti} pred sudot Plamenac. 7 Toj e, vsu{- nost, reakcija na, spored nego, a od strana Plamenac (Arpad Lebl) nepravilno procenetiot kreativen karakter i socijalen anga`man na pisatelot An elko Krsti}. Izvonreden analiti~ar ve}e spored samata svoja priroda, no i mislitel, so odli~ni poznavawa na marksisti~kite esteti~ki teorii, svojata apologija Racin ja zasnovuva vrz kni- èvnata vistina vo deloto na Krsti}, odnosno vrz vistinata koja negoviot avtor moèl da ja dade i pokraj svojot ideen pogled na sve [to pravi Nikola Curakovi}, Iskra, 1933 god. 5 N(even) P(ejko), Za pravilnije shvatawe na{e pro{losti, Kultura, II, 7, Zagreb, 15 novembra 1937, 1. 6 Modernizovawe na{eg najzaostalijeg zanata. Da se na{i grn~ari osposobe za ìvot, Politika, Beograd, 30 maj 1937, K(o~o) R(acin), Anђelko Krstiћ pred Plamenca, Umetnost i kritika, Beograd, 1939, 3, 183.

47 46 tot, samo ako realisti~ki obrabotuva edna objektivna stvarnost. 8 Racin, vsu{nost, sosema pravilno i go zavr{uva ovoj kratok polemi~ki esej so konstatacijata deka seta negova Plamenac - zab. N. R.) kritika zapravo i se sostoi vo kritika na avtorovite pogledi. 9 Za An elko Krsti}, kako najzna~aen knièven pretstavnik od prostorot na Makedonija vo toa vreme be{e zainteresirana i po{irokata javnost. Svoite gledawa kon negovoto delo, pak, Racin pona{iroko gi razviva i gi elaborira vo podolgiot i samo vo rakopis so~uvan tekst Realizmot i romantikata na An elko Krsti}. Kako {to moè da se utvrdi ve}e od avtografot, samiot Racin interveniral vrz naslovot, pa ovoj tekst, kone~no, go znaeme nasloven kako Realizmot na An- elko Krsti}. Toa e tekst vo koj i navistina doa aat do izraz Racinovite isklu~itelni mo`nosti za edno dlabinsko i analiti~ki suptilno nabquduvawe kako na romanti~arskite, taka i na realisti~kite vrednosti na knièvnoto delo na Krsti}. Pretpostavuvaj}i deka ovoj tekst e pi{uvan neposredno po prethodno spomenatiot, vedna{ moè da se zabeleì, u{te od samiot negov po~etok, deka Racin u{te prethodno analiti~ki ja sledel i kako celina ja promisluval aktuelnata makedonska literatura. Iako ne bez objektivnost i kriti~nost, kon nea pristapuva isklu~ivo afirmativno, a od poznati pri~ini i ovde ja narekuva so sintagmata knièvnost na Povardarjeto. Samiot Krsti}, pak, spored Racina, e najgolemiot ìv gra anski realisti~ki pisatel 10 vo taa knièvnost. Za nego smeta deka, so svojot silen realizam moè da se meri so nekoi srpski i hrvatski gra anski realisti. 11 Racinovata, vo vtorata polovina od 30-tite godini, dominantna analiti~ka preokupacija so realizmot vo knièvnosta e sfatliva so ogled na aktuelnite idejno-estetski konfrontacii vo toa vreme, osobeno vo kontekstot na dvièweto na socijalnite realisti, na koe mu pripa a{e i samiot. Za nego, me utoa, ni taa aktuelnost ne e pre~ka vo deloto na Krsti} da otkrie edna harmoni~no kreativna simbioza od realisti~ki i od romanti~arski komponenti. Zatoa, ne sme sosema ubedeni vo tvrdeweto na Radomir Ivanovi} deka e toa vo vrska so socijalisti~kiot realizam kako spoj na tie dva metodi. 12 Najva`noto, pak, vo Racinoviot analiti~ki pristap kon An elko Krsti} e vo toa {to toj i znae i moè da pravi razlika me u ideite od koi e ponesen ili koi gi poddr- ùva avtorot, od edna, i karakteristikite na negoviot tvore~ki zafat vo/od makedonskata socijalno-egzistencijalna stvarnost. Taka, vsu{- 8 Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, Na istoto mesto. 10 K. Racin, Realizmot na An elko Krsti}. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, Na istoto mesto. 12 Radomir Ivanovi}, Za smislata na sozdavaweto i na postoeweto. Poezijata i poetikata na Racin, TNID \ur a, Skopje, 2003, 221.

48 nost, Racin i moè{e deloto na Krsti} analiti~ki da go percipira pred s kako eden umetni~ki doìvean odraz na objektivnata makedonska stvarnost, odraz {to avtorot, vo svojot umetni~ki nagon kon realisti~ko otslikuvawe na svoite junaci i nivnite op{testveni uslovi, gi dade i oddelno i ~esto i protiv svoite idejni pogledi. 13 Pokraj dvata teksta za An elko Krsti}, a kako rezultat na negovite podirektni analiti~ki preokupacii so makedonskata knièvnost nastanuvaat u{te nekolku prilozi na Kosta Racin od toj period. Od dosega poznatite objaveni (ili neobjaveni) negovi kriti~ko-eseisti~ki prilozi, vo taa smisla moème da gi poso~ime u{te i tekstot Makedonskata narodna pesna, 14 kako i mo{ne poznatiot pregled Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a knièvnost. 15 Relaciite me u Racin i makedonskata narodna pesna, vsu{nost, se edna golema analiti~ka tema. Taka e ne samo ako se trgne od faktot deka vrz narodnata pesna e primarno zasnovano i negovoto poetsko formirawe, {to mo{ne ~esto i se pravi, tuku taka e osobeno poradi mo{ne kompleksnoto pra{awe za Racinoviot odnos kon tradicijata voop{to. So~uvanata odlomka od verojatno podolg prilog, a pred s navidum nepotpraveno, impresionisti~kiot stil vo ovoj negov prilog, navistina n vodi nadvor od sferite i na kritikata i na eseistikata i n voveduva vo edna daleku posolidna i pokompleksna pove}edisciplinarna analiti~ka studija za makedonskata narodna pesna. Takva studija za makedonskata narodna pesna i vo toa vreme moè{e da sozdade verojatno samo Racin. Samo Racin, ~ija{to papo~na intelektualna i tvore~ka vrvka e tokmu makedonskata narodna pesna. No, moè{e li toj vo tie predvoeni godini na negoviot mnogustran anga`man, i zgora izloèn na torturi, apsewa i progonstva, i potemelno da raboti na tolku seriozni pra{awa? Posebno vnimanie vo ramkite na ovoj pristap, sekako, i moè i treba da se svrti kon Racinovite poop{ti sfa}awa na/za makedonskata knièvnost vo celina, a osobeno kon aktuelnite razvojni tekovi i sostojbi vo nea vo periodot sproti Vtorata svetska vojna. Iako nekoi elementi {to gi potvrduvaat ovie mo`nosti i interesirawa na Racina ima vo pove}eto negovi prilozi, za ova e, sepak, izvonredno interesen negoviot analiti~ko-sinteti~ki pregled {to be{e realiziran pod naslovot Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a knièvnost (1940). 16 Pokraj lesno zabele`livite poznavawa na Racina kako na mi K. Racin, Realizmot na An elko Krsti}. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, So~uvan e samo fragment od tekstot Makedonskata narodna pesna, pi{uvan na srpskohrvatski jazik. Se ~uva vo arhivot na MANU. 15 K. Racin, Razvitak i zna~aj jedne nove na{e knièvnosti, Radni~ki tjednik, I, 23, Zagreb, 25 listopada 1940, Na istoto mesto.

49 48 natoto, taka i na aktuelnite op{testveno-politi~ki, socijalni i drugi sostojbi na/vo Makedonija, podlabokoto i povnimatelno ~itawe na tekstot ne bi moèlo da ne ja aktualizira potrebata od izvesno pojasnuvawe i precizirawe na odrednicata nova (knièvnost) {to ja upotrebuva toj. Kolku se misli, imeno, na pojavata na nova nacionalna kni- èvnost, pokraj ve}e potvrdenite i priznati nacionalni knièvnosti vo regionot ili kolku se misli na aktuelnata makedonska knièvnost kako nova vo odnos na nejzinite porane{ni epohi? Priznavaj}i, se razbira, deka e mnogu polesno toa da se osoznava od nekoja podocne`na vremenska pozicija, otkolku od onaa na Racina i ne bez ~uvstvo za okolnostite vo koi se pi{uvani i osobeno objavuvani negovite tekstovi. Najmnogu e va`no, pak, {to ovoj prilog gi otkriva Racinovite neprikrieni soznanija i stavot deka stanuva zbor za edna ne samo nova, tuku za edna posebna nacionalna knièvnost. Vo svojata kolku panoramsko-prezentativna, tolku i analiti~ka studija vo nastanuvawe, toj poa a pred s od aktuelnite sostojbi i te{kotii {to gi trpi makedonskiot pisatel. Makedonskiot pisatel, imeno, pi{uva Racin, mora da go izdrì ne samo stokratno te{kiot napor pri izgraduvaweto na edna nova i napredna knièvnost vo okolnostite na edna mnogu stesneta kulturna sredina, na mnogu siroma{no ili skoro nikakvo pi{ano knièvno nasledstvo, opren edinstveno vrz svojata fanati~na volja i dobronamernata pomo{ od lu eto so napredni sfa}awa, - tuku mora da ja izdrì i kombiniranata navala od protivnikot, {to si go prisvojuva pravoto na istoriska tapija vrz srceto i svesta na narodot od Povardarjeto. 17 Nasproti pogornoto odreduvawe na makedonskata knièvnost kako nova, Racin i toa kako znae za nejzinoto minato. Vo statijata Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a knièvnost, od koja mo- èla da proizleze idejata i za eden po{irok i vistinski pregled na celokupnata knièvna tradicija na makedonskiot narod, toj se zadrùva, {to e i sfatlivo, osobeno vrz aktuelnite sostojbi. Vo tie ramki i }e konstatira nekoi poop{ti karakteristiki i vrednosti na aktuelnata makedonska knièvnost vo toa vreme. Soop{tuva duri i nekoi pojavi, kako i imiwa, kako Venko Markovski, Anton Panov i Risto Krle. Najva`no vo seto ova, pak, e {to Racin e i apologet i vizioner na modernata, na sovremenata makedonska knièvnost {to e vo zarodi{. Denes e za nas nedvosmisleno deka nejzin kamen temelnik e pred s samiot toj, i toa pred s so negovata poezija na makedonski jazik. Osven toa, od ovoj negov prilog moème da izvle~eme soznanie u{te i za vo nego koncentriranata inicijalna ìà za analiti~ki pristap kon modernata makedonska knièvnost, no i kon nea voop{to. Racin, imeno, dobro znae i 17 K. Racin, Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a knièvnost. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 168.

50 nedvosmisleno moè da konstatira deka razvitokot na sovremenata knièvnost na Povardarjeto e vo cvrstiot potpir vrz neiscrpnoto jazi~no i izrazno bogatstvo na makedonskiot folklor i vrz op{testvenite pogledi na napredniot op{testven element. 18 Svojot analiti~ko-apologetski pristap kon makedonskata kni- èvnost vo celina, kako kon tradicijata, taka i kon aktuelnite pojavi i vrednosti, Kosta Racin gi soop{tuva so seta svesnost za te{kotiite i za pre~kite {to mu stojat na patot na makedonskiot knièven razvoj. Svojata anticipacija za toj razvoj, toj ja zasnovuva vrz svesta za ogromnoto i neiscrpno poetsko bogatstvo na Povardarjeto, no i vrz idejniot rezultat od vekovnite patila, borbi i ideali narodni. 19 Racinovite poznavawa na kulturnoto minato na makedonskiot narod, kako i negovite visoki intelektualni i analiti~ki mo`nosti, se zgusnati vo mo{ne zna~ajnata i mnogupati citirana poenta so koja{to zavr{uva ovoj negov tolku mnogu zna~aen tekst. So mo{ne poznatiot iskaz deka deloto {to go zapo~naa Pej~inovi}, Miladinovci skr{- nato edna{ od istoriskite neminovnosti po drug pat, }e se vrati sega na svojata matica i }e najde svoi dostojni sledbenici, 20 toj, vsu{- nost, gi potvrduva i negovite stavovi i negovite soznanija, kako i negovite analiti~ki i intelektualni mo`nosti i horizonti. Nezavisno kolku i na koj na~in, vo ovoj i vo drugite negovi trudovi gi premol~uval ili najotvoreno i nedvosmisleno gi soop{tuval. Pokraj seto toa, statijata Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a knièvnost ne moè da ne privlekuva ve}e i so samiot fakt {to pretstavuva eden vid zavr{en, prekinat, nedore~en, pa sepak i po{iroko zna~aen zbor na Racinovata kreativno-dejstvena aktiva na ovoj plan. Nasproti toa {to ne izleguvaat od aktivniot dijapazon na negoviot ideen marksisti~ki aktivitet, ovde razgleduvanite knièvnokriti~ki i eseisti~ki prilozi, sekako, go smestuvaat Kosta Racin na edna izvonredno zna~ajna pozicija vo razvojot na makedonskata knièvna kritika, eseistika i nauka. - Pozicijata od koja{to toj, bezdrugo, mo- èl da (se) realizira i daleku pove}e. Se razbira, za takvo ne{to verojatno nedostasuvale u{te nekoi preduslovi. Od barem dosega poznatoto pi{uvano negovo nasledstvo, se gleda deka Racinovite vistinski analiti~ki, kriti~ki preokupacii, imeno, za dolgo vreme kako da ne izleguvaat od ramkite na negoviot po{irok progresiven i intelektualen anga`man. Iako nacionalno i svesen i angaìran, toj za dolgo vreme, * Na istoto mesto, Na istoto mesto, Na istoto mesto.

51 50 ako ne i do krajot, ne se posvetuva dejstveno posebno na poleto na kni- èvnata kritika. Sfatena vo potesna smisla, knièvnata kritika odvaj }e da e negova sekundarna ili popatna preokupacija vo odredeni vremenski sekvencii. Bi rekle deka pove}e e segment vo kontekstot na negovata intelektualna i progresivno-revolucionerna aktivnost. Treba li da barame pri~ini za toa, bi gi videle vo negovata dominantna preangaìranost vo drugi sferi. Da ìvee{e vo poblagoprijatni egzistencijalni okolnosti, odnosno da be{e pocelosno, da ne re~am isklu~ivo posveten na poleto na knièvnosta, sigurno nema{e da premol~i, t.e. ne }e moèl a da ne se osvrne posebno kon eden cel red poetski (pa i na teatarski, zo{to da ne) ostvaruvawa od negovi sovremenici i knièvni sopatnici od Makedonija. Verojatno ne }e propu{te{e posebno da ne pi{uva za knigite na Venko Markovski i na Voislav Ili}, na Nikola Vapcarov i na Kole Nedelkovski, pa na Jovan Kostovski, ako ne i za onie na Ceko Stefanov, nezavisno od kriti~kiot stav {to }e go zazeme{e kon niv, a se razbira i za teatarskite izvedbi na dramite na Vasil Iqoski, na Anton Panov i na Risto Krle.

52 51 Namita Subioto POSLOVENÛVAWETO NA BELI MUGRI Slovene~kata publika ima{e mo`nost relativno rano da se zapoznae so poezijata na makedonskiot poet Ko~o Racin: prvite prevodi na nekoja pesna od zbirkata Beli mugri na slovene~ki se publikuvani vo ubavata monografija Makedonska poezija na prireduva~ot Fran Petre, objavena vo Qubqana vo avgust 1948 godina vo rasko{en broj od 2500 primeroci. Toa se prepevite na pesnite Denovi, Tutunobera~ite, Lenka, Na Struga du}an da imam, Tatun~o i Kopa~ite, a nivni avtor e slovene~kiot poet Mile Klop~i~. Vo predgovorot, prireduva- ~ot na antologijata Petre pi{uva za ìvotot i za poezijata na Racin. Naslovot na zbirkata Beli mugri Petre go preveduva kako Beli sviti, a za negovata poezija pi{uva (19) deka iako Racin ~esto vo formata se potpira na narodnata poezija i gi prifa}a nejzinata dikcija i metaforite, negovata poezija zna~i celosno osloboduvawe od nea i pretstavuva temel na makedonskata slobodna, moderna umetni~ka poezija. Za negoviot stih Petre veli: Ves njegov verz je kremenit, trd in premočrten, bogat v malo besedah, kakor pesnikova duševnost mimo njenih nežnih, zatrtih in otožnih strani. Trinaeset godini podocna izdava~kata ku}a DZS (Dràvna zalo`ba Slovenije) objavuva i kompleten prepev na stihozbirkata Beli mugri. Naslovot na zbirkata e preveden kako Svitanja (zna~i, so glagolska imenka i bez pridavkata beli!), vo nea se objaveni site prepevi na Klop- ~i~ od antologijata na Petre, a ostanatite pesni gi prepeal slovene~kiot poet Ivan Minati, najplodniot preveduva~ na makedonskata poezija na slovene~ki. Vo knigata e objavena i statija na Aleksandar Spasov za Racin, a dodadeni se i prepevite na u{te tri pesni od ciklusot Vatromet (pesnite, napi{ani na srpskohrvatski): Jeklenemu stroju, Ognjemet, Balada o stopinji, site vo prepev na Minati. Podocna, pesnite od stihozbirkata Beli mugri vo Slovenija se objaveni u{te dvapati: vo 1971 godina izdava~kata ku}a Mladinska knjiga vo edicijata Lirika (tom 10) ja objavuva knigata so naslov Racin, a vo 1981 godina Cankarjeva založba (zaedno so Makedonska kniga, Skopje) objavuva dvojazi~na kniga so naslov Izbor, posvetena na 40 godini od Revolucijata. Vo ovoj izbor e objavena celata zbirka Beli mugri, 3 noveli ( V kamnolomu, Poldan, Obiralci tobaka ), i obemen esej od Aleksandar Spasov za Racin. Vo dvete knigi se objaveni istite prevodi na pesnite od zbirkata Beli mugri kako vo izdanieto od 1961 godina. Zbirkata Beli mugri e edna od najbitnite knigi vo istorijata na makedonskata poezija, zatoa e mnogu bitno prepeanite stihovi na Racin

53 52 da ja za~uvaat su{tinata na negovata poetika. Zatoa, samo od sebe se postavuva pra{aweto: dali preveduva~ite Klop~i~ i Minati uspeale vo toa? So toa pra{awe se zanimavale i profesorot i poet Tone Pretnar 1 vo statijata Prešernov verz v makedonskem in Racinov v slovenskem prevodu (1985) i akademik Blaè Ristovski 2 vo statijata Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki) (2000). Vo ramkite na ocenuvaweto na soodvetnosta na prevodite na slovene~kata poezija na makedonski i na makedonskata na slovene~ki, Pretnar vo spomenatata statija gi sporedi prepevite na stihovite od Pre{ern na makedonski i prepevite na stihovite od Racin na slovene~ki. Najprvin Pretnar go opi{uva procesot prenos na stih od originalot vo prevodot koj se temeli vrz poetsko-ispovednoto i stiho-semanti~koto aktivno razlikuvawe me u modelite koi se na raspolagawe vo originalnata i vo prevodnata poezija, vrz eventualnoto identi~no ili sli~no zna~ewe i upotrebata na modelite vo dvete poezii, vrz mo`nostite za supstitucii i vrz pridrùvaweto kon metrikata na originalot. Pretnar se fokusira pred sè na problematikata na preveduvaweto na edinaeseterecot i {panskiot osmerec od Pre{ern na makedonski i na nesimetri~niot trodelen (3+2+3) osmerec, simetri~niot osmerec i simetri~niot deseterec od Racin na slovene~ki, koja{to se pojavuva poradi principot na stihotvornite elementi vo jazicite so slobodno, odnosno jazicite so утврдено akcentsko mesto. Pri pregledot na prevodite Pretnar se orientira pred sè na zvu~nata slika na pesnite. Pretnar konstatira deka pri prevodite na Racin preveduva~ite vo izvesna mera ja modifikuvaat makedonskata narodna specifika na stihot i pove}e mu se pribliùvaat na slovene~koto oblikuvawe na stihot, kakvo {to voveduva modernisti~kata poezija. Se raboti, zna~i, za interpretacija na originalniot stih, iako akcentskata struktura na slovene~kiot literaturen jazik bi moèla da ovozmoì i negovo imitirawe. Preveduva~ite Klop~i~ i Minati, vsu{nost, pove}e se fokusiraat na porakata na poetskata re~ na Racin i na duhot na vremeto vo 1 Тоне Претнар многу добро го познавал и македонскиот јазик. Неговата научна работа на подрачјето на македонистиката беше фокусирана пред сè на истражувањето на ритамот на македонската поезија и проблематиката на преведuвањето на македонската поезија на словенечки и на словенечката поезија на македонски јазик. Освен споменатата статија, Претнар објавил уште 2 статии, поврзани со таа проблематика: Ритмичен речник на македонската народна поезија во списанието Literaturen zbor14/1 (1977), во соработка со Стојка Максимовска; и O verzu Kociančičevih prevodov makedonskih ljudskih pesmi iz zbirke bratov Miladinovih, во зборникот Stih druge polovine devetnaestog veka. Novi Sad: Vojvođanska akademija nauka i umetnosti, 1987, (Naučni skupovi, knjiga 11), Блаже Ристовски беше (првиот!) лектор по македонски јазик на Филозофски факултет на Универзитетот во Љубљана, од 1961 до 1967 година.

54 koe e sozdadena (pa i preveduvana) negovata poezija, taka {to se re{avaat narodnopoetskiot ton od prviot jazik (makedonski) da go prenesat na aktuelnoto umetni~ko nivo na vtoriot jazik (slovene~ki). So analizata na prevodite na Pre{ern i Racin, Pretnar pokaà deka prenosot na stihot od slovene~kata poezija vo makedonskata i od makedonskata poezija vo slovene~kata ne se temeli samo vrz imitiraweto na metri~kiot model, tuku go odrazuva i sovremeniot status na originalnata poezija i gi otkriva kompozicisko-izraznite barawa na preveduva~ot da gi najde najsoodvetnite i, vo perspektivata na razvojot na poetskata re~, najprifatlivite re{enija ( ). Blaè Ristovski vo svojata statija so naslov Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki), objavena vo zbornikot Makedonsko-slovene~ki sobir (2000), go pretstavuva svojot pogled vrz slovene~kite prevodi na zbirkata Beli mugri, so toa {to do nekoja mera doa a do sli~ni konstatacii kako i Pretnar. Toj veli deka (318):...kako i site drugi prevodi na ovaa poezija, i slovene~kiot prevod ne go dolovuva avtenti~niot stih i tembar na Ko~o Racin. Iako vo mnogu pesni stihovite ritmi~ki se formalno vidlivo daleku poizgladeni, pa neretko obezbedeni i so (vo originalot nepostojani) rimi, tie zvu~at artificielno, kako konstrukcija bez du{a i srce i, kako i na drugite jazici, ni po sodrìnata ni po ~uvstvoto ne uspevaat da ja prenesat polnotata, dro~nosta na mislata i ~uvstvoto i vnatre{nata dinami~na ritmika so zvu~nost na specifi~nite Racinovi aliteracii i asonancii. Taka i slovene~kiot ~itatel, kako vsu{nost i kaj prevodite na drugite jazici, nema mo`nost barem pribli`no da go po~uvstvuva osobeniot poetski izraz na Ko~o Racin, pa i soodvetno da ja vrednuva ovaa visokoumetni~ka poezija. Ristovski e ubeden deka ne se raboti za nesposobnosta na preveduva~ite, tuku za neprevodlivosta na, vo su{tinata, bitovosta na ovaa specifi~na poezija. Ristovski gi ilustrira svoite konstatacii so nekolku primeri, so koi, me u drugoto, naj~esto poso~uva poedine~ni nesoodvetni leksemi poradi koi, taka veli Ristovski, se gubi poetskiot iskaz na Racin. Blaè Ristovski ja zavr{uva svojata statija so konstatacijata (324) deka Racinovata poezija ne e podatliva za prevod na drugi jazici, taka {to i pokraj golemite napori i zavidnoto umeewe pri posloven- ~uvaweto na stihovite od Beli mugri na preveduva~ite Mile Klop~i~ i Ivan Minati, o~evidno ima potreba od edno ponovo navra}awe na stihozbirkata za da moè i slovene~kiot ~itatel poblizu da go po~uvstvuva avtenti~niot duh i vistinskata poetska vrednost na svoevidniot osnovopolo`nik na sovremenata makedonska re~, Ko~o Racin. 53

55 54 Interesno e {to ni Pretnar ni Ristovski ne gi istraùvaat i ocenuvaat posebno prevodite na Klop~i~ i prevodite na Minati. No ni nie na ova mesto nemame namera da pravime podetalna analiza ili da davame ocena na prevodite na pesnite od Beli mugri na slovene~ki. Statiite na Pretnar i na Ristovski nè predizvikaa da se zapra{ame: Dali navistina ne e mo`no karakteristi~niot ritam na Racinovata poezija da se po~uvstvuva i na slovene~ki? Se re{ivme da go proverime toa (samo) vrz prvata pesna od zbirkata Beli mugri - Denovi 3. Niz celata ovaa pesna (vo original) moème da zabeleìme ist ritam i metrum, osmerecot (3+2+3), so ~esti asonancii, ponekoga{ i aliteracii i rimi. Seto toa na pesnata dava posebna intonacija: ednoli~no povtoruvawe {to kon krajot preminuva duri i vo stepenuvawe i dava ve~atok na magi~en krug na makata na argatot, na makata na rabotnikot. Se ~ini deka ritamot e klu~niot element na ovaa pesna. Dali navistina ne e mo`no niz celiot prepev da se za~uva originalniot osmerec (3+2+3) koj na ovaa pesna dava poseben ritam? Ova pra{awe nè predizvika do taa mera {to re{ivme po 60 godini od prviot (i dosega edinstveniot) prepev na pesnata Denovi od zbirkata Beli mugri na slovene~ki povtorno da se navratime na originalot i da se obideme da (soz)dademe eden nov preveduva~ki prilog, zemaj}i predvid nekoi spomenati konstatacii od statiite na Pretnar i na Ristovski. So ova nikako nemavme namera da go diskreditirame prevodot na Mile Klop~i~ koj e korekten, semanti~ki soodveten na originalot i koj soodvetno ja prenesuva onaa ekspresionisti~ka sintaksa na krikot (Mojsova-êpi{evska: 167). Se obidovme samo da napravime edna nova varijanta na slovene~kiot prepev na ovaa pesna, vo koja{to vo prv plan ni be{e zvu~nata slika na pesnata, bidej}i smetavme deka e mnogu bitna. Se obidovme, zna~i, kolku {to moèvme, da go za~uvame osmerecot 3+2+3, bez pritoa prevodot da gubi na semanti~ki plan. Najte{ko be{e da se dolovi, odnosno da se za~uva ednostavnosta na izrazot na Racin so koja avtorot komunicira so makedonskoto narodno tvore{- tvo, zna~i, da go za~uvame ona {to Fran Petre ubavo go nare~e bogat v malo besedah, i ne sme sigurni dali navistina sme uspeale vo toa. Na krajot od krai{tata, toa e samo edna nova varijanta na posloven~uvaweto na pesnata Denovi, so koja{to sakavme pred sè da obrneme vnimanie na recepcijata na poezijata na Ko~o Racin vo Slovenija i da potsetime deka stihovite na Racin moème da gi ~itame vo prevod na slovene~ki jazik ve}e 60 godini. 3 Се чини дека препејувачите на стиховите од Бели мугри на словенечки некако најмалку успеале да го зачуваат карактеристичниот Рацинов ритам токму во таа песна (препев на Миле Клопчич), додека во другите песни нашле подобри решенија.

56 55 Prevod na Mile Klop~i~ (1948) DNEVI Kakor na vrat ogrlica niz mrzlih kamnov se vleže, tako so na pleča legli dnevi neznosne teže. Dnevi v garanju in revi ali so to sploh še dnevi? Vstajaj zgodaj, prezgodaj, vračaj se pozno, prepozno, zjutraj veselje odnašaj, zvečer se z žalostjo vračaj prekleto življenje to pasje, prekleto naj bo za vse čase! Rodiš se suženj hiraš, rodiš se živina umiraš, garaš ko živina vse dni za tuje bogastvo, za druge ljudi. Za tuje bele gradove koplji si črne grobove! Zase se samo vbadaj, muči se in stradaj, nizaj si ogrlico dni, nizaj si člene verig - nizaš si okras železen, krog vratu tesno izvezen! Prevod na Subioto (2008) DNEVI VSI Kot bi na vrat kot bisere kamne studene nizali, težko na pleča dnevi vsi legli so in pritisnili. Dnevi, mar niso dnevi vsi veliki pekel dninarski! Zbudi se, preden se zdani, vrni se, ko se že temni, zjutraj odidi z radostjo, vrni zvečer se z žalostjo kleto, prekleto za vse dni, pasje življenje nas ljudi! Človek si suženj bodi ti, človek si a kot vol umri, kot vol garaj vse žive dni, da drug, da tuj se bogati. Da drug, da tuj bel grad dobi, mrzel črn grob izkoplji si! Ti le udinjaj se vse dni, trpi molče pod solzami, dnevov verigo nizaj si, člene kovane nizaj si - težko si kuj verižico, da krog vratu zapneš si jo!

57 56 Literatura: Vesna MOJSOVA-ÊPI[EVSKA 2000: Ekspresionisti~ki refleksi vo Beli mugri. Vo: Racin i ekspresionizmot. Skopje: Menora, Fran PETRE 1948: Makedonska poezija. Ur. Fran Petre, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, Tone PRETNAR 1985: Prešernov verz v makedonskem in Racinov v slovenskem prevodu. Iz France Prešern v prevodih. Ljubljana: Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev, Kočo RACIN 1961: Svitanja. Prevod Mile Klopčič in Ivan Minatti. Ljubljana: DZS. Kočo RACIN 1971: Racin. Prevod Mile Klopčič in Ivan Minatti. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Lirika: 10). Kočo RACIN 1981: Izbor. Prevod Mile Klopčič, Ivan Minatti, Božidar Premrl. Ljubljana: Cankarjeva založba, Skopje: Makedonska kniga. Blaè RISTOVSKI 2000: Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki). Vo zbornikot Makedonsko-slovene~ki sobir, Skopje: Filolo{ki fakultet Blaè Koneski,

58 57 Milo{ Ђorђeviћ AKSIOMI POETIKE I RETORIKA KOÊ RACINA Aksiom je da je u kritici poetika Koste Racina ( ), najpozatijeg makedonskog pesnika izmeђu dva svetska rata, koji je spojio tri pesni~ke dimenzije: socijalnu, revolucionarnu i lirsku, 1 i temeqne li~nosti makedonske istorije, kwièvnosti i kulture - svestrano osvetqena. 2 Radomir Ivanoviћ, jedan od najpoznatijih i najplodnijih makedonista, autor dvadesetak monografija o najzna~ajnijim makedonskim pisacima, meђu kojima je i monografija o Racinu, 3 zato, s razlogom, sledeћi Novalisovu misao {to poeti~nije, to istinitije, na{ polazni aksiom uop{tava idejom da poeti~nost prati sve oblike makedonskog kwièvnog stvarala{tva, 4 jer su savremeni makedonski pisci antejski vezani za ambijent (a) i egzistenciju (b). U tom smislu aksiom je i analiti~ki zakqu~ak Georgi Stardelova, autora besede o Racinu na 45. Racinovim susretima: Zato {to je tako dugo patio, makedonski narod je taj princip, da svoj ìvot oblikuje u pesmu, usvojio kao vrhovno na~elo svog postojawa. U tom stavu su izjedna~eni princip stvarawa i princip ìvqewa. Na wega se naslawa i iz iste percepcije istorije i antropologije izvire i stvarala~ko i kriti~ko na~elo Ganeta Todorovskog, takoђe, zna~ajnog makedonskog mislioca: Zborot go boluvam, bolot go zboruvam. Navedeni aksiomi u Racinovom slu~aju zaustavqaju nas pred pitawem: [ta je sa retorikom izraza, koji je bio i ostao, s obzirom na karakter i raznoliku upotrebu jezika, uslov ili paralelna moguћnost oblikovawa slika i ideja? Ponovo smo, dakle, pred jo{ dva nova 1 Milorad Jevriћ, Nova makedonska kwièvnost, Zmaj, Novi Sad, 2007, Videti najnoviju monografiju Gane Todorovski, Kniga za Racin, STRIK, Skopje, Radomir Ivanoviћ Poetika Koste Racina, Bratstvo - jedinstvo, Novi Sad, Monografiju je pod naslovom Poetikata na Kosta Racin iste godine u prevodu Todora Чalovskog {tampala Makedonska revija u Skopqu. Dopuweno izdawe Za smislata na sozdavaweto i na postoeweto (Poezijata i poetikata na Racin) objavila je u prevodu Borislava Naumoskog i Qubice Arsovske skopska kuћa TNID! "\ur a godine. Za na{ ugao tuma~ewa indikativni su prilozi Vidovi poetski govor i Racinovata filozofija na tvore{tvoto. 4 Radomir Ivanoviћ, Ogledi o makedonskoj kwièvnosti, Obod, Cetiwe, 1980, 65.

59 58 aksioma kompleksno zasnovanih kriti~kih interpretacija: 1) U osnovi Belih mugri, centralne zbirke Racinove i kamena temeqca makedonskog kwièvnog jezika, paralelno egzistiraju elegi~ni tonovi, primereni poetici, i borbeni tonovi, primereni etici i retorici, i 2) Racinova umetnost, ~iju tematsku i motivsku genezu nalazimo u socijalnoj sferi i poreklu pesnika, pokazuje kako je kwièvost u svojoj su{tini socijalna. 5 Polazeћi od navedenih aksioma, nalazimo da su u dobroj meri iscrpqene moguћnosti tuma~ewa Racinove poetike u obimom nevelikom i nedovr{enom pesni~kom, proznom i esejisti~kom i nau~nom opusu. Ivanoviћ je, meђutim, na{ao da analiza pesni~ke slike pomaè razuђivawu analiti~kih pristupa 6 pesniku i poeziji, i mi ga, s razlogom, pomeramo na neistraèn fenomen retorike u poeziji, prozi i eseju. Biћe Racinove li~nosti, i same projektovane u stvarala{tvu, sadràno je u nastojawu da pridobije publiku i/li javnost za svoje istorijske i revolucionarne ideje koje objektivizira u umetnosti. U toj sferi retorika ima prednost nad poezijom. Preciznije kazano, razlo`no je u pesni~koj slici kao obliku misaone aktivnosti, a ona je sredi{wi ~inilac Racinove poezije, traìti retori~ke ideje i obrasce kojima se u pesni~kom jeziku i jeziku uop{te teì{te pomera ka samom govornom modelu. U Racinovom jeziku lako pronalazimo slike-pojmove, koje nisu bremenite smislovima i zna~ewima upravo zato {to im je osnova vi{e retori~ka nego pesni~ka. One vi{e po~ivaju na ideji nego li na slici. Od zna~aja je u istoriji kwièvnosti aksiom da Racin stvara u vreme pokreta na kwièvnoj levici koji je vodio unifikaciji retorike i poetike zasnovanih na istoj ideologiji. On je na tragu Geteovog teorijskog aksioma da simbolika pretvara pojavu u ideju, ideju u sliku, i to tako da ideja u slici ostane uvek neograni~eno aktivna i (...) neizreciva od kojeg polazi Radomir Ivanoviћ u tuma~ewu poetike kao grupacije mnogobrojnih pesni~kih slika. 7 I zaista, Racin jeste pojavu pretvorio u ideju, a ideju u sliku, koja mu se vraћala kao ideja i to je kqu~ retorike wegove poezije imenovane globalnom idejom antologija bola, kako je retorikom naslovio rukopisnu zbirku. I kad je najdubqa, wegova sinesteti~ka slika ne uzbuђuje, veћ vi{e pobuђuje na razmi{qawe o statusu svesti i duha ili ~ovekovoj 5 Makoviћ, Pojave, stvaraoci i dela u makedonskoj kwièvnosti, Beogradska kwiga, Beograd, 2005, Radomir Ivanoviћ, Makedonski pisci i dela, Narodna kwiga, Beograd, 1979, Isto, 27.

60 egzistenciji iz kojih je nastala i zato se podrazumeva vizuelna slika, ~iji je reperezntativni uzor retorika naslova Vatromet. U wegovoj retorici istorijska protivure~nost kao pojava u razvoju dru{tva nastoji da preraste u duhovnu ~иwenicu: Protivure~nоst! Pedeset miliona skapava od gladi, a svet se davi u izobiqu. (...) Zemqa, gde je stopa svaka meta profita... Traèћi u wima samo poeziju, retori~nost Racinovih stihova (zvu~e kao da su saop{teni sa govornice ili javne tribine), kritika prima kao filozofsku nagla{enost koja gu{i lirsku neposrednost. Ona potencira retorсko obiqe re~i 8 kao pesnikov nedostatak. A retorsko obiqe re~i jeste zapravo dokaz snage i funkcije retorike u opusu, i mi ga potenciramo kao nu`nu i bitnu odrednicu. U Racinovoj poeziji je kreativno osloboђena energija jezika u slici, nalazi Ivanoviћ, a mi dodajemo i sama retori~ka energija re~i koja podupire i nosi ideju nastalu prvenstveno iz iskustvenog uo~avawa pojava bitnih za socijalnu literaturu kojoj on biћem pripada. Na tragu smo novog aksioma koji je kritika veћ utvrdila: On je traìo jezik kojim ћe poetski izraziti ono {to je qudsko i bitno (...) u datim te{kim ìvotnim prilikama. 9 Na retoriku, iako je su{tinski ne imenuje, misli i Ivanoviћ, potencirajuћi da visok emotivni naboj ru{i harmoniju govornog ritma 10 usmerenog na kazivawe bola kao posledice dru{tvenih nepravdi ili protivure~nosti. Vi{e retori~kom nego li poetskom modelu govora pripada slikawe bede sinova gladi (Sinovi gladi) i naroda crnog truda u ~esto citiranim stihovima: Ni~eg nemam... sin sam gladi (...) Mr`wa moja plod je moga bdewa strpqewe moje krije uàs moћi Miroslav Milovanoviћ, Kwièvno delo Koste Racina, u Kosta Racin, Pesme, Obelisk, Beograd, 1979, Slobodan Markoviћ, Poetske slike u poeziji Koste Racina, u Tvore~koto i revolucionerno ìveewe na Ko~o Racin, X Racinovi sredbi, Titov Veles, Isto, 36.

61 60 Dominantno racionalan govor misaone strukture Vatromet primarno je usmeren na racionalnu a sekundarno na emocionalnu spoznaju protivure~nosti retori~ara-pesnika koji u hodu obuhvata pla{tom Duh sviju stvari. Teèћi da kao ateista saop{ti ideju bede i siroma{tva, on koristi obi~ne re~i i obi~ne sintagme govornoga jezika 11 ili nau~ne pojmove: promena, dijalektika i protivure~nosti, stapajuћi sliku i ideju u istom znaku primereno aksiomu Klod Levi-Strosa da slika ne moè da bude ideja, ali moè da igra ulogu znaka ili da se sa idejom nalazi u jednom znaku : nemoћan je stari bog za nove stvari i novi red stvari i pao je u dijalekti~ku klopku (...) Sviћe! U protivure~nostima! Pesni~ka je slika sveta kao biћa u Racinu, a retori~ka je slika sveta biћa oko Racina. U wima se on uvek javqa kao angaòvani kaziva~, pobuwenik protiv ustrojenog dru{tvenog poretka i odnosa Iz fabrike. Govorni je ritam stiha, izbor re~i, ideja i ispovest i sve se preta~e u poetsko znа~ewe u grafi~koj energiji bola ispisanog velikim slovom, a ranije ozna~enog kao antologijskog: A ja ћu, znam, poneti tek u sumra~je dana (...) jedan plameni Bol! Eto kako je, dakle, u poeziji besedio radni~kи kwièvnik (...) pun vjere da pravda u ìvotu mora pobjediti 12, zato~enik koji slobodno misli, rapsod narodnog melosa 13, tvorac zbirke Beli mugri (1939), poeti~kog vrha makedonske poezije, ogledala "tada{weg na{eg ìvota i vernik kwièvnosti koja ћe se ostвariti borbom u {umama, 14 afirmator makedonske kulture, jezika i nacije, onaj koji se `rtvovao za Makedoniju i koji neponovqivom porukom pripada kulturi svoga naroda. 15 ôvek iz belih svitawa (D. Solev) pi{uћi krvqu stopio je poeziju i retoriku u etiku i taj aksiom dru{tvene i umetni~ke kritike visinski ilustruju stihovi Vatrometa: 11 Isto, Stevo Galogaà, Gospodin Mijo, u Ko~o Racin, Narodna kwiga, Beograd, 1974, Velibor Gligoriћ, Pesnikov osmeh, u Ko~o Racin Vlado Maleski, Seћawe na Racina, u Ko~o Racin, 145. i Blaè Koneski, Ko~o Racin, u Ko~o Racin, 155.

62 61 Minirana je slabost boga Ti{ine i Reda, gospodin bog se davi u zlatnom gr~u Na Val Stritu je panika - veli~anstven vatromet protivure~nosti otkriva vam put davno snevanog kontinenta, nemoћan je stari bog za nove stvari i novi red i pao je u dijalekti~ku klopku-. Ateista nastupa strojevim korakom. U sredi{te sveta postavqa ~oveka umesto Boga i zato mu je retorika primarna u izrazu i zna~ewu, {to su dosada{we kriti~ke analize previdele, zanemarujuћi retori~ku funkciju u izrazu i zna~ewu wegovog jezika i forme. On besedi naredbodavno biћem wegove nove vere, a ne molitveno. Centralnu temu Racinove poezije kao retorike ~ini obespravqen i eksploatisan i ponièn i uvreђen ~ovek. U toj temi se sadrì celi duh retorike. Koneski apostrofira da je on bio upuћen i na izvore oralne inspiracije#, 16 {to zna~i da je usmena kwièvnost katedra na kojoj je u~io retoriku i kao takvu je pretopio u poeziju, koja mu se, takoђe, zasniva na modelu narodnog pevawa. Poeti~ki kao retori~ki program zasnovao je na aksiomu, nalazi Koneski kao mudrac makedonskog pisma, da ranije re~eno mora da zvu~i kao nova poruka. 17 Dakle, od re~i je Racin kretao ka slici u poeziji i ka retori~kom modelu govora kojim prenosi ideju ka duhovnom biћu Makedonaca. Da potencirawe retori~kog svojstva ima puni smisao, pokazuje i ~iwenica da je Racin najboqi socijalni pesnik makedonske literature", 18 ali i najboqi proleterski pesnik, a to bez uzdignutog retori~kog tona ili visokog stila nije moguћe ostvariti. Dva osnovna simbola, podvla~i i Dimitar Mitrev, koji saìmaju globalne retori~ke ideje jesu: muka i borba. Oni su bremeniti zna~ewima i nastaju iz eti~kog stava pesnika i retorika usmerenog protiv dru{tvenih odnosa koji ~oveka ~ine robom. Zato su koliko pesni~ka toliko i retori~ka Racinova pitawa u Elegiji za tebe: Ko li nam slomi bela krila{ca krila{ca goluba belih? Ko li nam zamuti izvore bistre izvore du{e ~iste? 16 Isto, Isto. 18 Dimitar Mitrev, O Ko~i Racinu, isto,161.

63 62 U wima se ne prepoznaje snaga novog izraza, ali oko wih lebdi aura zlatnog praha koja ne dozvoqava da ih odbacimo. I to je fenomen koji prati Racinovo stvarala{tvo. Istozna~na su i retori~ka pitawa u strukturi Dani: Nema li dana beloga, dana nad danima, dana nad argatima ili: Rodi se ~ovek rob bidi, rodi se ~ovek skot umri, skotski cel ìvot raboti, u kojem dominiraju retori~ke figure kojima se gradira oseћawe ili potencira misao ~iji je kqu~ u ideji postojawa argata eksploatisanih, poniènih i uvreђenih. Argati su izraz za Racinov moћni i protestni govor: Skotski e, skotski ìvot argatski/ u temno zasidan. Istozna~nu retori~ku formulu primewuje i u stihovima: Ta nismo samo mi ta nismo samo tu mi smo po celom svetu bezbrojni milioni, crnoga roda - narod. Da Racin govori i kad tuma~imo da peva, ilustruje setnoispovedna struktura Pro{tavawe: No po~uj, Velo, {to ke ti kaàm! Ne mi se, Velo, àli i kleti! Podigni o~i o~i zasveti, onija o~i, {to du{a gorat! Iako nema indikatora koji upuћuju na govorni~ku poziciju, kao u prethodnom stilskom primeru, u poemi o Sandanskom nalazimo iskaz retorika ili objektivnog posmatra~a koji je revolucionarnu ideju o

64 buntovniku stilski efektno izlo`io u formi stiha, iako ona staje u jednu retori~ku re~enicu: Vo sekoje selo, vo sekoj grad go znae star i mlad: Sandanski car Pirinski! Unutar pesni~kog vidqiv je retori~ki pristup kao Racinov model pevawa i mi{qewa, pri ~emu mi{qewe vezujemo za besedni{tvo, i u prozi. Indikativna je novela Zlaten zanet koja se tematski nadovezuje na poeziju: Ej, te{ki vremina dojdoa, pusti bili! Ovaj prozni retori~ki iskaz mogao bi biti Racinov stih. Proza Bera~i duvana, meђutim, demonstrirajuћi jedinstvo Racinovog proznog i pesni~kog izraza, afirmi{e vi{e pesnika nego retori~ara i za sud je indikativan lirski uvod, u kojem lirski junak kamerno posmatra svet biћa oko sebe i identifikuje se s wegovom pojavom: Noћ. Topla avgustovska ju`wa~ka noћ. I rasipno i rasko{no zvezdano nebo. Ti{ina. Mrak providan kao pau~ina. Retorika, dakle, iako i sama po sebi kao vidik uska, pru`a moguћnosti da se Racinove nedovr{eno i obimom skromno delo kompleksnije ~ita. Uostalom, i wegovi eseji o bogumilstvu ili Hegelu, nastali su iz potrebe Racinovog biћa da besedi o biћu svetu oko sebe i da ga tuma~i publici iz pozicije borbe za slobodu i osloboђewe makedonskog naroda i, prema tome, nastaju iz perspektive retorika koji afirmi{e jednu ideju. 63

65 64

66 65 Zvonko Taneski RECEPCIJATA NA BELI MUGRI OD KOÔ RACIN VO SLOVA^KATA I KULTURNA SREDINA Namerata na na{iot tekst e da ponudi kompleksen pregled na slova~kata recepcija na deloto od Ko~o Racin vo celata vtora polovina na dvaesettiot vek, preku prevodite i kriti~kite tekstovi na slova~ki jazik, koi pomognale vo objektivnoto spoznavawe na makedonskiot poet vo slova~ki kontekst. Slova~kata strana pokaùvala neskrien i relativno postojan interes za tvore{tvoto na Racin, po~nuvaj}i od 1953 godina (koga se pojavile prvite prevodi na pesni od Racin, podgotveni od vojvodinskite Slovaci, a objaveni vo slova~koto spisanie Nov ìvot vo Novi Sad), pa s do obemnoto kni`no izdanie na Beli mugri vo Bratislava (Biele úsvity, 1990), vo koe preveduva~ite Jan Jankovi~ i Vilijam Mar~ok, blagodarenie na svojot izvonreden prevod, go pretstavile re- ~isi celokupniot poetski opus (so isklu~ok na pesnite od ciklusot Antologija na bolkata) na makedonskiot avtor pred slova~kata kni- èvna i kulturna javnost. Slova~kiot knièven istori~ar i nau~nik Jan Jankovi~ toga{ napi{al i dolg afirmativen pogovor za Racin so naslov Poet legenda (1990). Vo su{tina, celiot proces na knièvno i kulturno vospriemawe na Ko~o Racin vo Slova~ka stanuva, na krajot na krai{tata, i eden od glavnite parametri vo postepenoto oìvuvawe na slikata za makedonskata knièvnost i za nejzinite visoki vrednosti vo slova~kata kulturna i ~itatelska sredina - po~nuvaj}i od periodot po 1945 godina, pa s do dene{ni dni. Vo siot toj vremenski raspon, slova~kata knièvna javnost }e se potsetuva i indirektno (pi{uvaj}i vo brojni i razli~ni prigodi za makedonskata poezija) }e go spomenuva imeto na Ko~o Racin rodona~alnikot na modernata makedonska poezija. Od tie pri~ini vklu~uvame vo na{iot tekst i prilog so iscrpni bibliografski registri na slova~ki objavi od / za tvore{tvoto na Ko- ~o Racin (soglasno ograni~enata dolìna na tekstot, ne gi vklu~uvame, na primer, tekstovite od onie slova~ki knièvni kriti~ari koi se povikuvaat na imeto i na zna~eweto na Ko~o Racin pri prezentiraweto na kratkite i op{ti pregledi za razvojot i za karakteristikite na sovremenoto makedonsko poetsko pismo), koi se odnesuvaat isklu~ivo na prevodite ili na kriti~kata interpretacija na Racinovoto delo. Vpro~em, i navedenite bibliografski registri, samite po sebe, moàt

67 66 da posvedo~at za prisutnosta i za stepenot na apsolviranata recepcija na Ko~o Racin vo Republika Slova~ka. Na samiot po~etok treba da se potencira nezaobikolniot fakt deka priemot na tvore{tvoto na Ko~o Racin vo Slova~ka pretstavuva, vo prv red, dobar prikaz za izgradenosta na kulturnite vrski me u dvata slovenski narodi koi vo izvesni istoriski premreìwa imale sli~ni sudbini, pa zatoa moàt da ponudat i posoki vo pogled na zaemnoto pribliùvawe na slova~kiot i na makedonskiot knièven razvoj. Slova~kata strana u{te pri prvite prevodi na Racin go sogledala objektivno fenomenot deka toj, od formalen aspekt, e poet koj se navra}a na tradicijata - olicetvorena prvenstveno vo fonot od stihovite na makedonskoto narodno tvore{tvo. No, vo taa smisla, slova~kata kriti~kovrednosna misla so pravo odi duri i dotamu {to vo Racin gleda i obnova na kontinuitetot na knièvnata {kola koja se rodi na bregovite na Ohridskoto Ezero, kaj{to dejstvuvaa u~enicite na Kiril i Metodij po progonuvaweto od Velika Moravija. Avtenti~nosta na poetskata poraka e akcentirana i vo ìvotot na poetot revolucioner... Izvorot na negovata poezija, slikovitosta, ekspresivnosta i emocionalnosta na izrazot treba da se bara tokmu tuka srede bedata i makite na ednostavniot raboten ~ovek, vo dlaboka i su{tinska vrska so narodot, so negovata istorija i kopneì. 1 Od tie pri~ini moè da se podvle~e deka prevodot na deloto od makedonskiot naroden bard Racin na slova~ki jazik pretstavuva vaèn knièven nastan vo slova~kata sredina, koj vo sebe sublimira golem broj kulturolo{ki i sloeviti poraki. U{te vo prvite prevodi od 1953 godina, Andrej îpkar vo novosadskoto spisanie Nov ìvot go zapoznava slova~kiot ~itatelski auditorium deka zbirkata Beli mugri od Ko~o Racin e prva pe~atena poetska kniga na makedonski jazik (1939). îpkar gi naveduva vrvnite umetni~ki dostreli na Racinovata poezija, no voedno gi iskoristuva i pragmati~nite postulati od op{testvenata klima na konkretnoto vreme so toa {to gi vnesuva pesnite na Racin i vo nekoi od u~ebnicite i vo ~itankite za osnovnite i za srednite u~ili{ta na slova~ki jazik, koi vo porane{nata jugoslovenska federacija redovno se objavuvaa vo Vojvodina, a potoa (blagodarenie na anga`manot na vojvodinskite Slovaci odnosno t.n. Slovaci od dolna zemja ) se {irea i vo prostorite na toga{nata êhoslova~ka socijalisti~ka republika. Po prvite prevodi na Andrej îpkar, slova~kata kulturna javnost vo Vojvodina bila blagovremeno informirana od strana na Marija Mijavcova (Nov ìvot, 1968) i za vostanovenata knièvna nagrada koja go nosi imeto na Racin, kako i za manifestacijata Racinovi sredbi, koja sekoja godina se odrùva vo ~est na poetot vo negoviot roden grad Veles. Vo toj do- 1 JANKOVIČ, Ján. In: RACIN, Kočo: Biele úsvity. Bratislava: Tatran 1990 (непотпишан текст на внатрешната страна од корицата).

68 men, ne bilo slu~ajno nitu toa {to tokmu so ~itaweto na pesnite od Ko~o Racin se otvorile denovite na makedonskata literatura i kultura vo istoriskiot slova~ki grad Martin vo 1973 godina. Za nivniot prevod golema zasluga imaat i vojvodinskite Slovaci, koi ostanale verni vo prosleduvaweto na Racinovoto delo s do raspadot na Jugoslavija. Imeno, vo 1991 godina vo novosadskoto spisanie na slova~ki jazik Glasot na narodot (Hľas ľudu) }e se objavi i edna od prvite recenzii na najuspe{niot knièn prevod na slova~ki jazik na tvore{tvoto na velikiot makedonski poet od 1990 godina, izdaden vo Bratislava. Avtor na recenzijata Legenda za Racin i negovata poezija e Jan Cicka, koj vo svojata analiza na Racinovoto tvore{tvo prevedeno na slova~ki jazik, kako i vo stremeòt za pravilna procena na majstorstvoto na preveduva~ite na pesnite, no i po pra{aweto za opravdanosta i za nesomnenata potreba od kvalitetno kni`no izdanie na Racin na slova~ki jazik, se povikuva, me u drugoto, i na zaklu~ocite od inspirativniot pogovor na Jan Jankovi~. Nabrzo potoa izdanieto }e go recenzira i Ivan Dorovski vo ê{ka, pi{uvaj}i vo 1991 godina dva svoi osvrti vo ~e{kite knièvni spisanija Ednakvost (Rovnost) i Slobodna re~ (Svobodné slovo) za slova~kiot cenet potfat pri afirmacijata i prezentacijata na Ko~o Racin na slova~ko tlo. Istiot avtor }e objavi kratok tekst za deloto na Ko~o Racin vo êhoslova~ka u{te vo 1989 godina vo makedonskiot dneven vesnik Nova Makedonija, vo koj pove}e se osvrnuva na ~e{kite prevodi na pesnite na makedonskiot poet, no gi zema previd, se razbira, i prevodite na pesnite na slova~ki jazik (vo prv red, prevodot na Fero Lipka, objaven vo bratislavskoto knièvno spisanie Revija za svetska literatura Revue svetovej literatúry vo 1977 godina), no i prevodite od bro{urnoto izdanie na Racin na slova~ki jazik, objaveno vo Skopje vo 1978 godina pod naslov Biele svitania i pod za{titen znak na MNT i na negovata dramska edicija. Toj prevod na slova~ki jazik e napraven od Vera Janeva-Stojanovi}, Donka Rouz i Stanislava [urleànoska. Stru~en sorabotnik vo podgotovkata na izdanieto e Vladimir Mil~in. Vo ova izdanie, koe e podgotveno vo presret na Denovite na slova~kata kultura vo Makedonija i so toa imalo samo tesen informaciski doseg za prisutnite u~esnici na manifestacijata, nema paginacija na stranicite, a vo nego paralelno se dadeni, na levata i na desnata strana, dvojazi~no (na makedonski i na slova~ki jazik) 10 pesni od Ko- ~o Racin. Tekstot e pe~aten so izmenite nastanati vo tekot na negovoto podgotvuvawe za scena. Sli~no poslanie kako skopskoto dvojazi~no izdanie od 1978 godina izvr{i, isto taka, i bro{urnoto izdanie Beli mugri Biele úsvity (Pro memoria) izdadeno vo Slova~kata akademija na naukite vo Bratislava (poto~no, se raboti za zaedni~ko izdanie na nejzinite ~lenki: Institu-tot za svetska knièvnost, Institutot za slavistika Jan Stani- 67

69 68 slav i Slova~kiot slavisti~ki komitet) vo 2008 godina, koe posluì za potrebite na slova~kata delegacija na Svetskiot slavisti~ki kongres vo Ohrid, vo septemvri 2008 godina, kade {to se odbeleùva{e, me u ostanatite brojni nau~ni aktivnosti, i stogodi{ninata od ra aweto na golemiot makedonski poet Ko~o Racin. Vo sekoj slu~aj, od ogromno zna~ewe za site nas e toa deka u{te pri prvite panoramski pretstavuvawa na makedonskata poezija vo kni- èvnite spisanija objavuvani vo Bratislava, imeto na Ko~o Racin e spomenuvano na prvite redovi vo uvodnite studii na prireduva~ite, koi se obiduvale kolku {to moàt najdobro da go pribliàt korpusot na sovremenata makedonska poezija pred slova~kiot ~itatel. Imeno, vo nekolku navrati, Fero Lipka }e napi{e deka tradicijata na makedonskata poezija ne e dolga: prvite pesni ne vklu~uvaj}i go narodnoto tvore{tvo se pojavija vo devetnaesettiot vek (Konstantin Miladinov, Grigor Prli~ev), dodeka ponatamo{niot razvoj na makedonskata poezija se odviva{e bez vnatre{en kontinuitet, bez nadovrzuvawe, so golemi skokovi: rekata na poezijata dolgo se gube{e za povtorno i neo~ekuvano da izblikne od temninata na vremeto. A, povtorno izblikna duri vo dvaesettiot vek, vo periodot me u dvete vojni, vo revolucionernite, socijalno angaìrani pesni na Ko~o Racin 2. Slova~kata kni- èvna i kulturna sredina gi primala, zna~i, mo{ne objektivno i precizno faktite za ìvotot i tvore{tvoto na Racin. Zatoa, vo prevodite na pesnite od Ko~o Racin na slova~ki jazik se istaknuvaat i konstatacii od tipot deka knièvnoto delo i op{testveno-politi~kata aktivnost na Ko~o Racin se bitni poradi toa {to kulminiraa vo vreme premnogu va`no za Makedonija i za sudbinata na Makedoncite. Duri i samiot fakt {to toa delo e napi{ano na jazikot od sopstveniot narod, koj ne samo {to ne bil priznavan, tuku bil i progonuvan - pretstavuval ~in, iako vo Racinoviot poetski svet ne ja nao ame samo slikata na damne{nite makedonski sostojbi i revolucionerni podvizi. Racinovata poezija ima estetski vrednosti, koi ja opravduvaat i na{ata dene{- na èlba da ja pretstavime nea pred slova~kiot ~itatel. 3 2 LIPKA, Fero: Súčasná macedónska poézia. In: Revue svetovej literatúry, Bratislava, č. 5, Roč. 14, 1978, s. 30. Tiež: Na prahu nového obdobia. In: Revue svetovej literatúry, Bratislava, č. 4, Roč. 26, 1990, s. 2., Tiež in: Nepokoj v krajine (Antológia súčasnej macedónskej poézie). Doslov. Bratislava: Slovenský spisovateľ 1990, s Во однос на немањето внатрешен континуитет и надоврзување на македонската поезија и литература воопшто во дијахрониски след за кој зборува Ф. Липка се воделе уште во минатото бројни и стручно елаборирани дискусии и полемики во македонската книжевна наука. Ние лично сме застапници на тезата дека во тој домен не треба да се зборува за дисконтинуитет, туку можеби за специфичен, општествено и историски детерминиран (нетипичен) развој на македонската книжевна реч - согледан во сооднос или во споредба со состојбата во некои други балкански и европски национални книжевности. 3 JANKOVIČ, Ján: Básnik legenda. Doslov. In: RACIN, Kočo: Biele úsvity, Bratislava: Tatran 1990, s. 72.

70 Takvata jasno izrazena èlba vo slova~kata sredina bila prili~no silna i konstantna za {to, vo izvesna i implicitna doza, svedo~i i prevodot na dramata Racin od makedonskiot pisatel Boris Vi{inski (Bratislava: LITA, 1983, prevod: Jan Jankovi~), kade {to makedonskiot poet Ko~o Racin ja ima roljata na eden od protagonistite. Sepak, treba nedvosmisleno da se priznae deka kni`noto izdanie na Beli mugri dopolneto so pesnite od ciklusot Ognomet (Bratislava, 1990) pretstavuva vrv na slova~kite zalo`bi za pretstavuvawe i etablirawe na Racin vo nivniot doma{en knièven i kulturen kontekst. Tokmu po toj povod, eden od preveduva~ite Jan Jankovi~ vo svojot pogovor kon izdanieto ubedlivo }e zaklu~i deka Racin go povede svojot narod i negoviot jazik na evropskata knièvna scena kon krajot na triesettite godini {to e navistina paradoksalno, bidej}i vo makedonskiot Ohrid dejstvuvaa u~enicite na Kiril i Metodij u{te vo mugrite na na{ata istorija i osnovaa tamu prv slovenski univerzitet, bogata knièvna {kola. Pojavata na Belite mugri pretstavuva{e prv ~ekor po noviot pat. Po osloboduvaweto, taa stihozbirka stana brzo osnovna kniga, bogatstvo na mladata literatura, u~ebnik za poezija, bidej}i pretstavuva{e most me u makedonskata narodna lirika i modernata poezija. U{te od pojavuvaweto na zbirkata be{e posveteno osobeno vnimanie od strana na doma{nata kritika. Kriti~arite vedna{ go voo~ija i go sfatija nejzinoto istorisko i kulturno-politi~ko zna~ewe 4. Vo taa nasoka treba da se dopolni i toa deka i toga{nata slova~ka knièvna kritika zazela pozitiven stav i go primila makedonskiot poet Ko~o Racin kako zna~aen avtor od prostorite na porane{na Jugoslavija, ~ii umetni~ki vrednosti se neosporlivi. Racinoto ime, kako edno od retkite makedonski pisatelski imiwa, e zatoa zastapeno i vo nekolku presti`ni enciklopedii na eminentni pisateli od svetot (kako i vo enciklopediskoto spisanie Piramida), objaveni vo Republika Slova~ka. Toa pretstavuva, vsu{nost, u{te eden nesoborliv dokaz deka za slova~kata akademska i knièvna javnost ne postoele nikakvi dilemi okolu evropskiot duh na Racinovata poezija, koja gi potvrdila, vo prv red, za sebe i vo sebe modernite evropski programi na relacijata simbolizam ekspresionizam socijalisti~ki realizam, za {to govorat nespokojnosta i motivskite jadra vo nea 5, bez razlika na toa {to negovata poezija se osvrnuvala najmnogu vrz socijalnata i materijalisti~ka poeti~ka koncepcija. Recepcijata na Beli mugri od Ko~o Racin vo slova~kata kni- èvna i kulturna sredina dava, me u drugoto, i do znaewe deka t.n. mali 69 4 JANKOVIČ, Ján: C. d., s За различните можни читања на Рациновата поезија пишувавме по друг повод и подетално во еден свој постар текст: ТАНЕСКИ, Звонко: Kako go ~itame Racin. Во: Стремеж, бр. 5-6, Год. 48, Прилеп, 2002,

71 70 kulturi (kakvi {to se slova~kata i makedonskata) ne se neminovno i malcinski kulturi vo Evropa. Tokmu tvorcite od formatot na Ko~o Racin moàt poprvo da dokaàt deka vo ovoj slu~aj se raboti za fenomen mali jazici, golemi literaturi. Da se zboruva za mala kultura e, vo taa nasoka, poprimerno otkolku da se zboruva za kulturna male~kost. Kulturata, kako sekundaren modeliran sistem e mo`no da se istraùva kako jazik i suma tekstovi, napi{ani na toj jazik. Vo taa smisla jazikot stanuva mehanizam na skladirawe na informaciite i sozdavawe tradicija. Male~kosta potoa se javuva kako relevantna za kulturata toga{, koga e opredelena so pomo{ na sopstvenite ili na tu ite tekstovi. A, tokmu slova~kata recepcija na velikiot Racin e dobar pokazatel i za op{tata veli~ina na makedonskata knièvnost na koja pripa a toj, zatoa {to Racin e Prometej na svojot narod, pa so samoto toa simboli~no pripa a i na kulturata na site narodi vo svetot. 6 BIBLIOGRAFSKI REGISTRI Ko~o Racin vo slova~kata knièvna periodika i vo kriti~kite odglasi na slova~ki jazik 1953 RACIN, Kočo: Dni. Lenka. Preklad: Andrej Čipkár. In: Nový život, Roč. 5, 1953, s ČIPKÁR, Andrej: K desiatemu výročiu smrti Kostu Racina In: Nový život, Roč. 5, 1953, s Cena Koču Racina. Preklad: Mária Myjavcová. In: Nový život, č. 4, Roč. 20, 1968, s Racinové stretnutia. Preklad: Mária Myjavcová. In: Nový život, č. 4, Roč. 20, 1968, s ČIERNÝ, Jozef: Báseň Kosťu Racina v Martine. (Večer poézie a prózy Macedónie v Martine v rámci Dní macedónskej kultúry). In: Matičné čítanie, č. 21, Roč. 6, 1973, s JANKOVIČ, Ján: Básnik legenda. Doslov. In: RACIN, Kočo: Biele úsvity, Bratislava: Tatran 1990, s. 84.

72 RACIN, Kočo: Ohňostroj. Preklad: Fero Lipka. In: Revue svetovej literatúry, č. 5, Roč. 13, 1977, s RACIN, Kočo: Oberačí tabaku. Prekladateľ neuvedený. In: KMEŤ, Ján: Čítanka pre druhý ročník stredného vzdelávania a výchovy. Nový Sad: Ústav pre vydávanie učebnic, 1988, s (s bibliografickou poznámkou) JANKOVIĆ, Ján: Básnik legenda. Doslov. In: RACIN, Kočo: Biele úsvity (Beli mugri). Výber z poézie. Bratislava Nový Sad: Tatran Obzor 1990, s CICKA, Ján: Legenda o Racinovi a jeho poézii. In: Hlas ľudu, č. 38, Roč. 48, 1991, s. 10. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Kočo Racin. Preklad: Ján Jankovič a Viliam Marčok. Bratislava: Tatran, Nový Sad: Obzor-Tvorba, Odrednici za Ko~o Racin vo kni`evno-antologiskite publikacii na slova~ki jazik 1987 RACIN, Kočo. In: ENCYKLOPÉDIA SPISOVATEĽOV SVETA. Bratislava: Obzor, Spracoval kolektív autorov. Zostavovateľ Ján Jiríček. Heslo pripravili: Branislav Choma a Zlatko Klátik), s RACIN, Kočo: Biele úsvity. In: ENCYKLOPÉDIA LITERÁRNYCH DIEL. Bratislava: Obzor, Spracoval kolektiv autorov. Zostavovateľ: Libor Kněžek. 864 s. (Autor hesla: Ján Jankovič).

73 72 Celi publikuvani izdanija od Ko~o Racin na slova~ki jazik (knigi i bro{uri) 1978 RACIN, Kočo: Bielé svitania (Beli mugri). Obsah: Do eden rabotnik (Jednèmu robotníkovi). Denovi (Dni). Tutonobera~ite (Trhači tabaku). Lenka (Lenka). Pro{tavawe (Rozlučka). Tatun~o (Tatunčo). Elegii za tebe (Elégie pre teba). Na Struga du}am da imam (Keby som mal v Struge kram...). Kopa~ite (Kopači). Preklad do slovenčiny: Vera Janeva-Stojanovi}, Donka Rous, Stanislava [urle`anoska. Sorabotnik: Vladimir Mil~in. - Skopje: Makedonski naroden teatar (Edicija Drama), 1978, - 36 str RACIN, Kočo: Biele úsvity (Beli mugri). Výber z poézie. Preklad: Ján Jankovič a Viliam Marčok. Bratislava: Tatran, Nový Sad: Obzor-Tvorba 1990, - 87 s RACIN, Kočo: Biele úsvity Beli mugri (Pro memoria: Bratislava, Tatran 1990, 84 s., Preklad: Viliam Marčok a Ján Jankovič, Ilustrácie: Naďa Rappensbergerová). Zostavil a vydal Ján Jankovič. Informatívne texty do macedónčiny preložil Zvonko Taneski. Bratislava: Ústav svetovej literatúry SAV Slavistický ústav Jána Stanislava SAV Slovenský komitét slavistov, Slova~kite objavi na Ko~o Racin vo makedonskiot pe~at i vo kriti~kite odglasi na makedonski jazik 1989 DOROVSKI, Ivan: Poet na socijalniot realizam. Deloto na Ko~o Racin vo ^ehoslova~ka. In: Nova Makedonija, Skopje, br , God. 45, 1989, str Beli mugri na slova~ki vo izdanie na Tatran" od Bratislava. Vo: Nova Makedonija, Skopje, br , God. 47, , str. 9.

74 Ohlas: RACIN, Kočo: Biele úsvity. (Beli mugri), Výber z poézie, Preklad: Ján Jankovič a Viliam Marčok. Bratislava: Tatran Slova~kite objavi na Ko~o Racin vo ~e{kiot pe~at i vo kriti~kite odglasi na ~e{ki jazik 1991 DOROVSKÝ, Ivan: Bílé červánky poezie. In: Rovnost, č. 4. Roč. 106, , s. 5. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Kočo Racin. Preklad: Ján Jankovič a Viliam Marčok. Bratislava: Tatran DOROVSKÝ, Ivan: Bílý rozbřesk. In: Svobodné slovo, , s. 5. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Kočo Racin. Preklad: Ján Jankovič a Viliam Marčok. Bratislava: Tatran 1990.

75 74

76 MAKEDONSKATA NASPREMA DRUGITE SVETSKI 75

77 76

78 77 Nada Petkovska: IDEOLO[KITE MARKERI NA EVROPA VO MAKEDONSKITE DRAMSKI TEKSTOVI Vo momentot koga se mo{ne aktuelni pra{awata za makedonskiot identitet, {to se maksimalno ispolitizirani, i povrzani so sudbinata/idninata na Makedonija vo Evropa, si go postavivme kako rabotna teza pra{aweto: kako e videna Evropa od makedonskite dramski avtori, imaj}i go predvid postojnoto tvrdewe deka dramata i teatarot se naj~uvstvitelnite seizmografi na slu~uvawata vo op{testveniot ìvot. Zo{to Evropa dobiva tolkavo zna~ewe za da stane predmet, tema na eden dramski tekst? Kako odgovor na ova pra{awe, se ~ini deka ne treba posebno da se naglasuva postoeweto na ~uvstvoto na svoevidna inferiornost, prisutno ne samo na prostorot na Makedonija, tuku delumno i vo zemjite {to proizlegoa od porane{na Jugoslavija, no i na celiot Istok (evropski). Kako {to istaknuva B. Lori/ B. Lory, Zapadna Evropa obi~no, vo svesta na lu eto se stesnuva na mnogu pomali granici od geografskite - toa e prostorot me u Severnoto More i Zapadniot Mediteran, kade {to se zboruvaat latinskite i germanskite jazici, a veroispovesta e katoli~ka i protestantska. (De L Adriatique à le mer Noire: 2001). Od druga strana, vo mnogu zemji od ovoj areal ({to pripa a na evropskiot), postoi ~uvstvo na eden nedostièn, poto~no, te{ko dosti- èn evropski ideal, za ~ii glavni odrednici voobi~aeno se smetaat ekonomskata blagosostojba, visokata kultura, ìvot li{en od elementarni socijalni griì, organiziran sistem na odnosi koj odli~no funkcionira, sistem {to vodi smetka za poedinecot, a se odlikuva so demokratija, sloboda. Nakratko, site ovie atributi moàt da se svedat na zaklu~okot deka Evropa e poim za sredina so razviena kultura. S. Frojd/ S. Freud, vo svojata kniga Neugodnoto vo kulturata, ja iznesuva slednava konstatacija: Zborot kultura ozna~uva zbir na postigawa i ustrojstva vo koi na{iot ìvot se izdelil od ìvotot na na{ite ìvotinski predci i koi imaat dve zada~i: da go za{titat ~ovekot od prirodata i da gi reguliraat odnosite me u lu eto(...), site dejstva i vrednosti koi mu sluàt na ~ovekot za da ja koristi zemjata, da go za{tituvaat od prirodnite sili i sl.., gi prifa}ame kako kulturni( ). Site ovie dobra ~ovekot moè da gi smeta

79 78 za kulturno nasledstvo. Odamna izgradil pretstava za idealot na sre}ata i seznaeweto i ja otelotvoril vo svoite bogovi. (S.Frojd: 2008, 42-47) Kulturata moème najdobro da ja obeleìme so formulacijata deka taa pretstavuva po~ituvawe i neguvawe povisoki psihi~ki dejnosti na intelektualnite, nau~nite i umetni~kite dostignuvawa, na vode~kata uloga koja vo ~ove~kiot ìvot im se otstapuva na ideite. Kako posledna, no ne i nezna~ajna karakteristika na edna kultura e i onaa {to se odnesuva na na~inot na koj se regulirani odnosite me u lu eto: vodewe smetka za kolektivnite nad individualnite interesi, potoa - pravdata i sl. Me utoa, kako {to istaknuva Frojd, i pokraj visokite kulturni pridobivki koi pravat ~ovekot da po~nuva da li~i na Bog po svoite mo`nosti, toj sepak ne e sre}en, odnosno: na{ata takanare~ena kultura vo golema mera e vinovna za na{ata beda: bi bile mnogu posre}ni koga bi moèle da se otkaème od nea i da im se vratime na primitivnite odnosi. Na koj na~in tolku mnogu lu e do{le do takov stav za neprijatelstvoto na kulturata? Po s izgleda deka vo na{ava dene{na kultura ne se ~uvstvuvame dobro, no te{ko e da se utvrdi dali i kolku posre}ni se ~uvstvuvale lu eto vo minatoto i kakov udel vo toa imale nivnite uslovi za kultura ( S.Frojd: 2008, 41). Edna od pri~inite za takvata sostojba, spored Frojd, e taa {to individualnata sloboda ne e proizvod na kulturata. Naprotiv, taa bila najgolema pred pojavata na kulturata, dodeka so razvojot na kulturata taa doìvuva ograni~uvawa, od koi nikoj ne moè da bide po{teden. Opredelbite na Frojd za kulturata i nejzinoto zna~ewe koincidiraat so pretstavite za ìvotot vo Evropa i negovite vrednosti. Interesno e kako ovie pretstavi za Evropa funkcioniraat vo delata na makedonskite avtori (vo ovoj slu~aj }e se zadrìme samo na dramskite, iako pra{aweto moè da se razgleduva i vrz mnogu po{irok materijal). Imeto na poznatiot makedonski dramski avtor Kole â{ule, avtor so prepoznatliv angaìran stav za sostojbite vo Makedonija, no i mnogu po{iroko, naj~esto se povrzuva so poznatiot ciklus Crnila. Vo ovaa svoevidna trilogija moàt da se otkrijat interesni pokazateli za temata. Vo Sud i vo Crnila lokalitetite vo koi se slu~uva dejstvoto, no i onie {to se spomenuvaat (i so toa, vsu{nost, go pro{iruvaat prostorot na slu~uvawata), se lokaliteti od Makedonija (Prilep, Bitola, Smilevo), no i lokaliteti od sosednite zemji (Solun, Kuku{, Sofija), dodeka Evropa ne se spomenuva vo nieden kontekst - ni geografski, ni so drugo zna~ewe. Evropa se spomenuva samo vo vo koja najmnogu se diskutira za problemot na Makedonija, i vo toj kontekst se spomenu-

80 vaat i drugite balkanski narodi (Srbite, Grcite, Crnogorcite, Bugarite, Turcite), potoa Balkan, no i Evropa. Turskiot oficer, koj go presretnuva Pere To{ev po negovoto preminuvawe vo Makedonija (za kogo To{ev otkriva deka e preoble~en vrhovist), zabeleùva: Oficerot: Prosto e ~udo, vistinsko ~udo: kako, kako ve pu{tija ( ) kako ve pu{tija tie va{i za{titnici da izlezete voop{to od Sofija? Zo{to ne postapija kako {to postapuvale vo tolku drugi sli~ni priliki kako va{ava? Ta tie vo taa nauka mnogu pove}e i mnogu pobrgu nau~ija mnogu ne{ta od samata Evropa? (...) Nie, na nivno mesto bezdrugo ne bi ve pu{tile! Makar i cela Evropa da se krene protiv nas. Kako {to se krevala, vpro~em! (K.â{ule: 1978, 230) Moème da zaklu~ime deka vo ciklusot Crnila, klu~noto delo na K. â{ule vo koe se tematizira makedonskata politi~ka situacija vo prvata polovina na dvaesettiot vek, Evropa ne se javuva kako glaven vinovnik za slu~uvawata vo Makedonija. Evropa ovde e samo slabo navestena atmosferska sila, koja rakovodi so sudbinata na makedonskiot narod na eden indirekten na~in, so svoeto zamiùvawe pred negovite problemi, no i kako primer za toa kako se reagira vo situacii koga nekoj mal narod se buni za svoite prava. Iako spomenata nakratko, Evropa, sepak, e jasno ideolo{ki negativno odbeleàna, kako faktor koj ne e voop{to nebiten vo aktuelnite nastani, iako teì{teto s u{te e na potesnoto opkruùvawe. Eden drug makedonski dramski avtor, so ve}e impozanten opus, G. Stefanovski, e mnogu zna~aen od aspektot na na{ava tema. Vo edna od dramite od prvata faza na negovoto tvore{tvo, Divo meso - {to se slu- ~uva pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, se raboti za simboli~en marker za obeleùvawe na pretstavnikot na Evropa - Germanecot Klaus. Toj (i seto ona {to go pretstavuva), e opredelen kako divo meso, izrastok vo grloto, {to davi, gu{i i zatoa mora da se isfrli, t.e. da se pobedi. No, za razlika od ovie mra~ni politi~ki slu~uvawa, vo ~ija pozadina stoi Evropa, vo dramata Longplej, Stefanovski pokaùva edna poinakva slika, ovojpat na na{ite sovremeni sostojbi - a i sosema poinakva slika na Evropa. Evropa tuka e markirana kako kulturen ideal, kon koj se stremat mladite od porane{nata SFRJ. Glavno sredstvo preku koe se izrazuva toj streme` e muzikata: xezot, tvistot i drugite muzi~ki slu~uvawa, aktuelni vo spomenatite godini, a edvaj dosti`ni i zabraneti za jugoslovenskata mladina. Vsu{nost, Stefanovski vo Longplej koristi postapka na konfrontirawe na dva modela - zapadniot i jugoslovenskiot, vo nekolku periodi i od nekolku agli. Vo dramata se dava presek na periodot od vremeto na afirmacija na akcija{kata kultura, dodeka paralel- 79

81 80 no, vo izve{tajot na eden student do Reonskiot komitet na SKOJ, se zboruva za pojava na drug vid zabavi (nedozvoleni), na koi ve}e se pojavuva poslobodno odnesuvawe na mladite ({to igraat na muzika od gramofon i radio). Sledniot period e vremeto od tite godini, obeleèno so voodu{evenosta na mladinata od zapadnata muzika. Ovie procesi gi sumira Xezerot. Xezerot: Ja koga svirev xez za toa se apse{e vo ovaa zemja. Mene me priveduvaa dvapati mese~no, trebalo ne trebalo. Imperijalisti~ka propaganda. Kapitalisti~ka zavera. Me zemaa posle igranki. [o sviri{, xez? [o ne sviri{ narodna? (...) koga ja svirev xez toa be{e ilegalna rabota, subverzivna dejnost. ( G.Stefanovski:2002, 53). Drugi markeri na evropskata kultura, pokraj xezot se: muzikata od San Remo, radio Luksemburg, no i mar{ot Radecki i Vienskata filharmonija - markeri od domenot na kulturata, pokonkretno - na muzikata. No isto taka Stefanovski spomenuva/koristi i drugi markeri: farmerkite, stripovite za Xems Bond, vesternot i negovata ideologija - pravdata na oru`jeto, M. Monro, X. Kenedi, kako i sonot za sredba i qubov so devojka od stranstvo, kako na~in za vlez vo golemiot evropski svet i klu~ za re{avawe na site problemi. Tekstot izobiluva i so drugi aktuelni ideologii koi nadoa aa od Zapad i ja razbuduvaa fantazijata na mladite - revolucionernite pogledi na ê Gevara (sekako, pristignati via Evropa), feminizmot - kako borba za emancipacija, seksualnata revolucija. No Stefanovski, preku pismoto na likot Jone do ê Gevara, ja ironizira vakvata sostojba na voodu{evenost: Dragi ê, Nasekade slu{am zvuci na noze koi mar{iraat, Leto e i vreme za borba na ulici No {to da pravam kutri jas, Moàm samo da sviram rokenrol. Vo ovoj grad Skopje. Nema mesto za uli~ni borci. Samo kompromis. I svirka na igranki. Nema ovde mesto za uli~ni borci ( G.Stefanovski: 2002, 95) Drug zna~aen marker na Zapadot e i svetot na drogata, povtorno prikaàn so doza na ironija vo sporedbata na situacijata tamu i ovde: \ore: Oni ja pro{iruvaat svesta so ha{i{, marihuana, i LSD. Gledaat beli slonovi. Lesno im da e vikaat Hare Kri{na. Jas ovde imam na raspolagawe loza, prepek i komova.. ( G.Stefanovski: 2002, 91).

82 Stefanovski na ova voodu{evuvawe od zapadniot svet sprotivstavuva dvojna reakcija: - generaciska: Tatkoto - gi obvinuva deka zaboravile koi se i {to se, deka ostavile da se izgubi borbenata i folklornata tradicija; - i partiska: sekretarkata (partiska) zapadnata rokenrol muzika ja tolkuva kako odraz na dekadencijata na Zapadot, a muzikata od angliskata estrada ja objasnuva kako ilustracija na generaciskiot jaz, koj na Zapad postoi me u mladata i starata generacija, op{tata otu enost, koi{to kaj nas se uspe{no premavnati so {irok zafat na site organizirani socijalisti~ki sili. No, nasproti takvite vospitni tolkuvawa na zapadnite tendencii, mladite imaat svoja skala na vrednosti, napravena spored evropski terk: Jone: ( ) [to vredi ìvotot ako ne si vtor Dilan, petti Bitls ili {esti Roling Stoun? Nikoga{ ni{to ne mi se slu~ilo, osven ova {to mi se slu~uva. (G.Stefanovski: 2005, 75). Vo dramata, vo koja nema dramski sudir vo vistinskata smisla na zborot, postojano se protivstavuvaat vrednostite na Zapadot, i onie na Balkanot, na kapitalisti~ka Evropa i na socijalisti~kiot blok. Dodeka Istokot go karakterizira ednoumieto, karikirano so upotrebata na birokratsko-parola{ki re~nik, zapadniot svet e prikaàn kako kaubojski film, kako zbir od aferi i od kli{ea od vesnicite, no pred s e izrazen preku muzikata i nejzinoto osloboduva~ko vlijanie, koe nesopirlivo nadoa a. Evropskiot ideal-muzi~ki, moden, filozofski, e olicetvotren vo posterot na Boèstvoto - {to se vklu~uva vo dejstvoto kako poseben lik, preku koj avtorot se obiduva da go definira kopneòt na mladata generacija po pridobivkite na kulturata na Evropa, po evropskiot ideal. Su{tinata na zna~eweto na evropskot ideal se tolkuva i preku doktorskata disertacija na Jone, pod naslov: Divoto ne{to - fenomenologija na rokenrolot, za koj komisijata zaklu~uva deka e brilijanten komentar na kontradiktorniot dinamizam na kopneòt vo sovremeni uslovi, poln so strasten lirizam koj e istovremeno i samouveren i o~aen. (G.Stefanovski:2002, 96). Poentata na dramata e vo otkaùvaweto od bendot, pod pritisok na okolnostite, pred s na banalnoto sekojdnevie, fakt so koj vsu{nost mladite muzi~ari go gazat svojot ideal. No, Stefanovski ja naglasuva cikli~nosta na kopneòt po evropskite vrednosti, {to se povtoruva so sekoja nova generacija, {to veruva deka to~no taa e povikanata da ja dosegne Evropa, so site navedeni konotacii... Vo piesata Kula vavilonska, iako ne e osnovna tema kako vo prethodnata, Evropa e sepak prisutna i toa kako pribeì{te i izlez od lo- 81

83 82 kalnite nepravdi, no so konstatacija deka ne gi opravduva golemite o~ekuvawa na onie {to uspeale da izbegaat od ovie prostori. Evropa vo ovaa piesa se spomenuva vo u{te eden kontekst: vo gradot se gradi katna garaà (iako voop{to ne e potrebna) so cel Balkanot da zali~i na Evropa. No i vo ovoj slu~aj o~ekuvawata ne se ispolnuvaat: garaàta e proma{ena investicija, a kako nadoknada za finansiskata pomo{ okolu nejzinata izgradba - Evropa vo nea }e skladira somnitelen otpad. Pogledot kon Evropa i nejzinoto zna~ewe vo dramite na G. Stefanovski sosema se izmenuva vo godinite na poslednite voeni slu~uvawa na Balkanot. Sega doa a do direktna sredba, sredba lice v lice so Evropa i do kone~na demistifikacija na nejzinite vrednosti ({to be- {e najavena vo Kula vavilonska, iako kako sporedna tema). Najkarakteristi~en primer e negovata drama Hotel Evropa, sozdavana kako evropski proekt. Eden od u~esnicite na proektot, K. Tor~/C.Torch, vo vrska so nastanuvaweto i zna~eweto na ovaa drama, dava dosta obemen i mo{ne zna- ~aen komentar: Nie bevme skoncentrirani na milioni lu e koi vleguvaa vo Evropa i koi do denes tamu ìveat kako polugra ani, vo op{testva koi go izgubile entuzijazmot za povtorno obedinuvawe na Istokot i Zapadot. Ona {to vo po~etokot izgleda{e deka e dobra ideja - padot na yidot - stana ko{mar za polovina Evropa. ( ). Zna~i Goran, jas i nekolku bliski prijateli povtorno ja otvorivme debatata: {to moème nie da napravime ponatamu? Za edna godina - dodeka trae{e rabotata na Euralien, lansiravme izvesen broj klu~ni zborovi, beznade`no obiduvaj}i se da go dopreme srceto na na{ata neizvesnost {to se odnesuva na idninata na Evropa: migraciite, mobilnosta, granicite, begalcite, gladot, begstvoto daleku od vojnata, begstvoto kon slobodata. Zboruvavme za mo`nite prostori za kreirawe na spektaklite: èlezni~ki stanici, agli od ulici, voeni kasarni, porti, napu{teni fabriki - mesta {to gi ima vo sekoja zemja. Prazni mesta. Mesta na dvièwe. Mesta {to ~ekaat da bidat povtorno otkrieni. Potoa Goran re~e hotel.(...). Hotel Evropa. Kade {to nekoi ìveat na najvisokiot kat, vo luksuzen apartman, so balkon {to gleda na ezerata i {umite. I kade drugite ìveat vo pe{tera, po trojca i ~etvorica vo soba, bez nikakva nade`. Po~navme da zamisluvame prikazni {to se odnesuvaat na lu e {to s u{te ìveat vo sobite na napu{tenite hoteli, na prikaznite {to se odvivaat tuka, frustracijata, stravot, seksot, besot. Nie zamislivme nekolku zaboraveni likovi vo svoite sobi i kako tie moàt da sozdadat eden mikrokosmos( ) Hotel Evropa stana ne{to pove}e od edna piesa. Toa be{e eden poraz i edna igra vo koja nie sme navlezeni, vo Viena, vo Bon, vo Aviwon, vo Stokholm i vo Bolowa.( G.Stefanovski: 2004, 9-17).

84 [to se odnesuva na vistinskiot hotel Evropa, kako {to istaknuva Tor~, toj denes e premesten pove}e na istok, nadvor od yidovite na Tvrdinata Evropa, vo koi Evropejcite se ~uvstvuvaat slobodni i mirni, patuvaat bez paso{, nadvor od prostorot [engen, kade {to novopre- ìveanite pravat redici za priem, nadevaj}i se deka }e dobijat edna soba, iako nadvor stoi napi{ano: Polno. Spored opredelbata na Tor~, hotelot Evropa, provizornoto prifatili{te za emigranti i patnici, go pretstavuva mitskiot svet na eden Hotel Terminus, so sobi za klienti od edna ve~er, od eden den. Stanuva zbor za edna ambivalentna realnost, koja ja prikaùva ne~istata i mra~na to~ka na ranlivata Evropa vo momentot na sredbata so nesakaniot evropski brat: imigrantot, izbeganiot, raseleniot i bezdomniot. Ideolo{kiot, apstrakten kontakt so Evropa - pozitiven ili negativen, sega se pretvora vo direkten, vo direktna sredba i soo~uvawe. Metafori~nite pretstavi za Evropa kako zemja na kulturata, civilizacijata, napredokot - prerasnuvaat vo konkretni dopiri na dve grupi lu e so razli~en mentalitet, zaradi {to na novodojdenite se gleda so rezerva, so prezir, ili barem so gadewe i nedoverba. Tuka moè da se upotrebi edna duhovita zabele{ka na Goran Stefanovski deka lu eto od socijalisti~kiot blok ve}e ne se seksi, {to go opredeluva ovoj tip lu e kako lu e so zaguben identitet, koi vo o~ite na zapadniot svet se tretiraat kako lu e {to porano bile naivni, miroqubivi, folklorni, a denes se imitatorski, sakaj}i po sekoja cena da li~at na lu eto od zapadniot svet, no zatoa stanuvaat sosema neinteresni za niv. Dramata Kazabalkan - e svoevidna varijanta na ovaa tema - na sredbata pome u Evropa i nejzinite institucii i balkanskite begalci. Ako vo prethodnata drama sredbata se odviva{e vo imaginarno-simboli~niot, a sepak realen Hotel Evropa, ovde sredbata se slu~uva na ni- ~ij, neutralen teren, poto~no - na brodot-kockarnica, po gre{ka nare- ~en Kazabalkan, (namesto Kazablanka). Vsu{nost, povtorno stanuva zbor za metafora za Evropa, ovojpat videna kako brod-kockarnica, vo ni~ii vodi, kade {to neprijatelstvata se zaboravaat i neprijatelite se druàt me u sebe vo intermecata od vojnata, koja za onie {to ja planiraat e samo biznis, ni{to li~no. Jordan Plevne{ u{te svojata prva drama, Erigon ja smestuva vo srceto na Evropa - vo Pariz, vo vremeto na odrùvaweto na Pariskata mirovna konferencija po Vtorata vojna. So ovoj fakt nastanite od Balkanot se prefrlaat vo Evropa, so cel da se ironizira so nejzinata demokrati~nost, tolerancija i razbirawe na drugite. Plevne{ mo{ne inventivno, teì{teto na dramata go postavuva na dva pola: na propadnatiot akter Isidor, na postelata vo bolnicata za bezdomnici vo Pariz, i na Erigon - negoviot pes, ili - kako {to sugerira avtorot - negovata du{a, vo racete na madam Dibua, sopstveni~ka na zavodot za kape- 83

85 84 we mrtovci. Se raboti za edna naglasena mrtove~ka atmosfera {to ja sugerira situacijata vo Evropa. Poenata na piesata e deka pesot Erigon uspeva da bide primen vo Evropa, no ne onakov kakov {to e - tuku onakov kakov {to taa saka da go vidi: smiren, prevospitan, u~tiv, interesen pretstavnik na edna egzoti~na zemja. Edna od glavnite karakteristiki na pove}eto drami na Plevne{ (Macedoni{e cu{tende, R, Notre femme de Paris, Sre}ata e nova ideja vo Evropa i dr.) se negovite globalni vizii, sfa}aweto na svetot kako zaedni~ko mesto, zatoa {to korenite na s {to se slu~uva vo Makedonija, spored nego, se nao aat vo evropskite centri na mo}ta. Stanuva zbor za naglasen evropocentrizam, ili poto~no - za univerzalizacija na makedonskite problemi, {to mu ovozmoùva edna nova perspektiva za poznatite pra{awa. Edna od retkite makedonski dramski Mir~evska, koja vo posledno vreme se vbrojuva i me u slovene~kite pisateli, vo devedesettite godini nastapi so nekolku mo{ne originalni, provokativni tekstovi, {to moàt da se opredelat kako apsurdni sliki na ~ovekovoto postoewe. Od aspektot na na{ava tema, }e ja izdvoime koreodramata Bloody Countess-Take my Home Tonight {to se temeli na mitot za krvavata kontesa Elizabeta Batori. Preku ovoj surov mit za èlbata po ve~na mladost, za {to se koristi krvta na mladite devojki, preku specifi~niot postmodernisti~ki priod, (pri {to se aludira na dramite na Krle, â{ule, na anti~kata tragedija, na [ekspir, no i na prikaznata za Jov~e i Marika, kako i na primeri od slikarstvoto - Hanibalizam od S. Dali, Splavot Meduza Mir~evska vsu{nost ironizira so dekadentnosta na Evropa, videna kako deformirana, stara dama, èlna za ve~na mladost, {to ja crpi od pot~inetite dràvi~ki. Vo dramite na S. Nasev, koi generalno moàt da se opredelat kako sliki od sekojdnevieto na maliot ~ovek od skopskata periferija, moè isto taka da se otkrie i negoviot stav za Evropa. Od edna strana toj e sli~en so onoj na Stefanovski, otslikan vo Longplej - Evropa kako poim za nova umetnost, sloboda, od koj se rakovodat mladite muzi~ari, re{eni po sekoja cena da nabavat elektri~na gitara ottamu (îja si). No vo dramata Pozitivno mislewe, nastanata vo periodot na raspa aweto na Jugoslavija i bratoubistvenite vojni, avtorot u{te so naslovot sugerira eden ironi~en, podbiven stav kon Evropa: zalagaweto za pozitivno mislewe e trend koj vo zapadnite zemji se sfa}a re~isi kako vol{ebna formula {to }e gi rakovodi lu eto kon vistinskata perspektiva. No so ogled na s {to im se slu~uva na junacite na dramata, naslovot dobiva ironi~en prizvuk (kako vpro~em i site deklarativni dobri èlbi od razvieniot svet, koi nikako ne moàt da se nakalemat na balkanskata sredina). Dejan Dukovski vo Balkanot ne e mrtov dava evropska ramka na tipi~nata balkanska situacija od vremeto na turskoto ropstvo, nagla-

86 suvaj}i, preku primeri od literaturata, nekoi sostojbi {to se del od svetskata istorija, povtorlivi od antikata do denes. Vo dramata MMME, vo sklad so postmodernisti~kiot manir, Dukovski scenite gi bazira na dela od svetskata dramaturgija ([ekspir, êhov, Gete, Beket). Izlezot od negativnoto doìvuvawe na svetot, karakteristi~no za Dukovski, toj kako da go gleda svetot kako teatar, kako teatarska pretstava vo koja se povtoruvaat negativnite vistini. Kako posebno interesna, od aspektot na soo~uvaweto na Balkanot i Evropa, moè da se izdvoi tretata scena od dramata (Tret krug), so naslov Vera. Dejstvoto e pomesteno vo Evropa, vo Vitemberg, vo zaboravenata evropska kr~ma Crno Prase. Vo sedi{teto na evropskata kultura, vo koe u~el i rabotel d-r Faust, (no i Hamlet), se realizira klu~nata sredba na Doktor Falus i Mladiot, dojdenec od Ju`na Evropa, Balkan, Makedonija (koj edvaj dobil stipendija i viza). No, igrata ja vodi doktor Falus, vo koj Dukovski gi skoncentiral karakteristikite na Evropa - toj e nejzin sinonim, ili simbol: intelektualec, za kogo svetot e apsurden, bez bogovi, ispolnet so nasilnici, predavnici i licemeri, dodeka politikata e ludilo. So vakvite odliki i sfa}awa, toj pretstavuva degenerirana varijanta, parodija na doktorot Faust i negoviot kopne` po novi soznanija, i zatoa lesno se spravuva so pretstavnikot na onaa drugata Evropa, na Makedonija, {to zavr{uva kako negova (seksualna) `rtva. Istorijata na Evropa, odrazena i vo nejziniot teatar, e istorija na permanentno nasilstvo, na èlba za dominacija na civiliziraniot svet nad ponerazvieniot, {to Dukovski ja parodira so eden izvonreden teatarski jazik. Venko Andonovski pravi ne{to sli~no vo svojata drama Slovenski kov~eg kade {to starite, tradicionalni slovenski vrednosti se pokaùvaat kako nesoodvetni vo sudirot so edna poinakva kultura na materijaliziraniot svet na moderna Evropa. Vo Prologot na dramata - gori sandakot Slovenskiot kov~eg, predmet vo koj e smesten eden izguben svet - vo koj bea skrieni senkite, {to simboli~no go ozna~uvaat mitolo{koto nasledstvo, svetot na skaznite, od koi e sostaveno minatoto. Svetot vo koj prodolùva dejstvoto, po sedum godini - ve}e e sosema poinakov - toa e suroviot moderen svet na biznisot, na parite, vo koj navlegle novite pravila na zapadniot moral - spored koi samovilata e manekenka, lo{iot junak e trgovec so sekakvi stoki, no i so lu e. Tuka e zna~ajna u{te edna ideja, mo{ne aktuelna vo na{evo op{testvo, {to isto taka vodi poteklo od tradicijata i specifi~niot mentalitet na na{iot narod - postojano da se bara tatkoto, {to bi bil sinonim za identitetot, za smislata, nekade nadvor, vo svetot, koj sekoga{ izgleda poubav, poprivle~en od sopstveniot, duri i koga e moralno degradiran. Vo dramata Kandid vo zemjata na ~udata interesna e postavenata relacija pome u svetot na Volteroviot Kandid i aktuelnata sostojba 85

87 86 vo Makedonija. Vo svojot palimpsest na Volteroviot Kandid, Andonovski go prikaùva Kandid kako pretstavnik /nositel na vrednostite na zapadnata evropska civilizacija, {to se opredeluva kako demokratska, antiklerikalna, tolerantna kon drugiot (no vo Makedonija opredelen kako stranska budala). Iako se raboti za lik od pred okolu tri veka, negovite pogledi se nadogradeni so pogledite na pove}e mislovni i knièvni avtoriteti od ponov datum, taka {to Kandid ja otkriva prastarata vistina za nesovr{enosta na svetot, posebno deformiran na Balkanot. Tuka se ìvee vo tiranija, {to proizveduva neznaewe, dobrovolno robuvawe na vlasta, na koja povikuvaweto na logikata sluì za realizacija na refleksot za ropstvo. Lajtmotiv vo dramata e pra{aweto na logikata, kako odlika na zapadniot, racionalen svet, i nejzinite deformacii vo duhot na balkanskata sredina, koja na s nao a odgovor kakov {to posakuva, kakov {to bara aktuelnata potreba na vlasta: taa e izmislena samo za da go opravda nasilstvoto, no i kako alibi za refleksot na ropstvoto kaj narodot. Spored Andonovski, samata logika e zandana, a ~ovekot dobrovolno vleguva vo nea, zatoa {to mu dava mazohisti~ka sigurnost. Kako {to pokaùva ovoj prikaz, moème da zaklu~ime deka Evropa, kako svoeviden topos e dosta prisutna vo delata na makedonskite sovremeni dramski avtori, videna na razli~en na~in, so razli~ni zna~ewa. Kako najkarakeristi~ni bi gi izdvoile slednive: - Evropa kako posreden, poretko kako neposreden vinovnik za situacijata vo Makedonija; - Evropa kako ideal, poim za kultura, sloboda, perspektivi, revolucionernost; - Razo~aruva~ka slika na Evropa, osobeno vo devedesettite godini, koga taa ne odgovori na o~ekuvawata na izbeganite bezdomnici po voenite sudiri. Poslednite decenii na dvaesettiot vek se odlikuvaat so reaktualizacija na interkulturalnosta, na interkulturnata komunikacija, kako i na pra{aweto za sredbata i razbiraweto pome u individuite i grupite {to se nositeli na tu ite, {to zna~i: na sprotivnite vrednosti. Vo svojata kniga Ogledi za interkulturnata komunikacija, K. Xordano za objasnuvawe na ovie aktuelni tendencii go upotrebuva poimot akulturacija, so zna~ewe na kulturen kontakt, na interkulturna komunikacija. Spored Xordano, Akulturacijata gi opfa}a onie pojavi {to nastanuvaat koga grupi ili poedinci od razli~ni kulturi doa aat vo neposreden kontakt, so naknadni promeni vo prvobitniot kulturen obrazec na edna od grupite, ili na dvete(...) (K. Xordano: 2001,8). Spored nego, re~isi site avtori {to se zanimavaat so ovaa problematika poa aat od premol~enata pretpostavka deka akulturacijata, kulturniot kontakt, interkulturnata komunikacija sodràt interak-

88 tivni procesi pome u istovredni partneri, odnosno kako kontaktnite situacii i komunikativnite procesi da se me usebno ramnopravni. No, pritoa ~esto se zaborava postoeweto na disparitetot, {to doveduva do nastanuvawe na etni~ko-kulturni hierarhii, so odredeno rangirawe, kako i stereotipite so koi sekoj narod ja iskaùva sopstvenata nadmo} nad drugite, stigmatizacijata na drugite. Procesite na akulturacija pokaùvaat deka postojat hegemoni kulturi i pot~ineti kulturi koi se nao aat vo zaemni ambivalentni, pa duri i vo antagonisti~ki, no nikoga{ vo harmoni~ni odnosi na napnatost. Pove}e avtori kulturniot kontakt go doveduvaat vo vrska so fenomenot na nadreduvaweto i podreduvaweto. No, interkulturnite nedorazbirawa nastanuvaat koga pripadnicite na dve razli~ni kulturi, kontaktnata, odnosno interakciskata situacija vo koja se vklu~eni ja interpretiraat na razli~ni na~ini, ili - na sprotiven na~in, pa spored toa i se odnesuvaat, zatoa {to poteknuvaat od dva tu i, so razli~no istorisko iskustvo odredeni prostori. Nedorazbirawata se interkulturni disonancii predizvikani od divergentnite kulturni gramatiki - zaklu~uva Xordano. Ako se vratime na konstatacijata na Frojd za kulturata, moème da zaklu~ime deka Evropa kaj pove}emina dramski avtori, vo odreden period, se doìvuva kako ideal na kulturata, na povisokite moralni vrednosti, na demokratijata i slobodata, onaka kako {to ja opredeluva i Frojd ottuka i neskrienata èlba da se dosegne toj ideal - da se dosegnat nejzinite pridobivki, {to bi mu dale nova smisla na ìvotot. Pritoa, na Evropa se priznava nadredenata polo`ba, nadredenoto zna~ewe, zaradi {to taa pretstavuva svoeviden ideal. Me utoa, pri direktniot kontakt, kako {to pokaùvaat delata na spomenatite avtori (Stefanovski, Plevne{, Dukovski, Mir~evska i dr.) se konstatira pogubnosta od sredbata na dva razli~ni sveta, osobeno vo godinite po raspa aweto na Jugoslavija, koga direktnata sredba so nea ne samo {to ja pokaà kulturnata razlika, tuku i nemo`nosta od komunikacija. Taka {to, spored Xordano, stanuva zbor za izrazeni disonantni relacii, pri {to doa a do izraz nadredenosta/podredenosta na kulturite, odnosno, spored Frojd, do edno neprijatno doìvuvawe na kulturata, onakva kakva {to ja pretstavuva Evropa, pa so toa i na samata Evropa. 87

89 88 Literatura: Andonovski, V: Pet drami. Kultura, 1998/99. Dukovski, D: Drami, Skopje, Pro Arts, De L Adriatique a le mer Noire. Monpellier, Maison Antoine Vitez, Petkovska, N: Makedonskata sovremena dramska literatura ( ), Vo: Teatarot na po~vata na Makedonija od antikata do denes. Skopje, MANU, 2004, Petkovska, N: Dramatur{ki ~itawa. Skopje, FDU, Petkovska, N: Teatarot i identitetot. Skopje, Panili, ^a{ule, K: Odbrani dela. Skopje, Kultura, Stefanovski, G: Izbrani dela. Skopje, Tabernakul, Stefanovski, D: Hotel Europa. Paris, L Espace d un instant, Frojd, S: Neugodnoto vo kulturata, Skopje, Magor, 2008 Djordano,K: Ogledi o multikulturnoj komunikaciji. Zemun, Biblioteka XX vek, 121, Beograd, 2001.

90 89 Marija Proskurnina EGZISTENCIJALNA BEZDOMNOST KON PROBLEMOT NA LIKOT VO MAKEDONSKIOT I VO RUSKIOT ROMAN Vo razni periodi i vo razni nacionalni literaturi, svetskata kultura poznava pojava na sli~ni umetni~ki tipovi koi stanuvaat svoeobrazni pretstavnici na duhot na epohata. Takov e slu~ajot i so krajot na XX i po~etokot na XXI vek. Opsednatosta so krizata vo svetogledot na moderniot ~ovek e nadvor od sekakov somne`. Taa e povrzana so sindromot na premorenost vo potro{uva~koto op{testvo vo periodot na globalizacija. Ova dobiva posebna svetlina ako se imaat predvid istoriskite i politi~kite uslovi {to gi sledea i Rusite i Makedoncite. Interesno e deka devedesettite godini na minatiot vek, karakteristi~ni za sli~ni procesi i vo makedonskata i vo ruskata istorija, koi stanaa osnova za krizata od po~etokot na noviot vek, gi povedoa dvete nacionalni kulturi po razli~ni pati{ta, no (paradoksalno!) imaa ist rezultat: nostalgija i depresija! I kaj ednite i kaj drugite. Devedesettite godini od minatiot vek vo makedonskata literatura go ozna~uvaat podemot na nacionalnata kultura na kriljata na novata samostojna dràva. Nasproti toa, devedesettite godini vo Rusija bea period na ogromna kriza na s i se{to; po propa aweto na Sovetskiot Sojuz dojde do kriza na kulturata, koja glavno se manifestira{e vo silnata presija na masovnata kultura. Vo po~etokot na noviot vek situacijata se izmeni: po ekspanzijata vo devedesettite, makedonskiot roman, pa i literaturata voop{to (spored nas) vlegoa vo period na svoevidna premorenost, {to se objasnuva so serioznite op{testveno-politi~ki protivre~nosti, koi imaa svoj udel i vo depresijata na makedonskoto op{testvo vo po~etokot na dveiljaditite. Od druga strana pak, sovremenata sostojba na ruskata kultura se karakterizira so svoevidna rehabilitacija na literaturata kaj ~itatelite. Glavno, taa rehabilitacija e povrzana so imiwata na Viktor Erofeev, Vladimir Aksenov, Qudmila Ulickaja, Aleksej Ivanov, Dmitrij Bikov, Viktor Pelevin, Tatjana Tolstaja, kako i so u{te nekolku ne mnogu poznati pisateli. Me utoa, i tuka se nabquduva eden interesen paradoks: i pokraj bogatstvoto i raznoobraznosta na ruskiot literaturen ìvot, lesno se zabeleùva (duri i na primeri od samo nekolku romani) deka svetot {to

91 90 ruskite pisateli denes go reproduciraat drasti~no se razlikuva od zastra{uva~ki ki~erskiot lik na «Imperijata koja ve}e ne e na kolena», lik koj intenzivno i uporno go formiraat masovnite mediumi. Po s izgleda vakov lik na «stanatata Imperija» ne se sovpa a so ona {to go ~uvstvuva ruskiot intelektualec, koj kako i sekoga{, na svoi ple}i ja prezema odgovornosta za toa «kade odi Rusija». Vo posledno vreme, i vo makedonskiot i vo ruskiot roman na prv plan se probiva reflektira~ki lik koj, ~ini{, skoknal od stranicite na delata na Franc Kafka, pisatel koj vo svoe vreme stana nositel na idejata za apsurdnosta na ~ovekovoto postoewe. Pisatel koj go pretstavuva{e ~ovekot vo haoti~noto prostranstvo na nestabilni, marginalni i provincijalni svetovi. Provincijalnoto prostranstvo na makedonskiot roman - toa e mal svet na mal narod, pritesnet me u dva kompleksa: èlbata da se prebrodat granicite na sopstveniot nacionalen ìvot i istovremeno, streme- òt tokmu tie granici da se za~uvaat vo seta svoja neprikosnovenost. Treba da se odbeleì interesnata tendencija na simbolizmot vo naslovite na nekolku makedonski romani: Spektator (2003) Kujunxiski, Opi{uva~ (2001) na Ermis Lafazanovski, Yirka~ot (2007) na Aleksandar Prokopiev. Pozicijata na fiksator, nadvore{en nabquduva~, koja se postulira od avtorite i koja se odnesuva i kon niv i kon nivnite likovi (pritoa, naj~esto imame rabota so raskaùvawe vo prvo lice), lesno se koordinira tokmu so toj egzistencijalen problem na otu uvawe. Toa jasno se gleda vo tekstovite, preku motivite na begstvo, patuvawe bez opredelena cel, bezdomnost (nevdomenost) i - kako posledica - so osobena organizacija na umetni~kiot prostor i ~ovekot vo nego. Pa taka, vo romanot Opi{uva~ na Lafazanovski koncepcijata na ~ovekot go svrzuva deloto ne samo so estetikata na egzistencijalizmot, tuku, vo izvesna mera, i so dekadencijata, so ~uvstvoto na ne-sloboda na ~ovekot, negovata pot~inetost, duri, porobenost od iracionalni sili nadvor od nego. Likot na Lafazanovski (koj svesno se narekuva fiksator na nastanite) doìvuva, spored nas, klasi~na za ekspresionizmot i za egzistencijalizmot, situacija na otu uvawe, koga navodno situacijata izbrana od nego (a vsu{nost, nametnata od realnosta koja ja pritiska li~nosta), situacija na nadvore{en nabquduva~ predizvikuva sindrom na autsajder. Se razbira, toj lik-autsajder (ova e karakteristika na Lafazanovski) postoi vo sosema inakva estetska realnost od likovite na ekspresionizmot i egzistencijalizmot. Toa e grotesknata, karnevalskata, intertekstualnata, ambivalentnata i antiregulativnata realnost na postmodernizmot, koj diktira svoj na~in na pi{uvawe vo koj pasti{ principot na raskaùvaweto e dominanten. Likot (novinar po profesija) zapa a vo groteskni situacii i doa a do zaklu~ok deka vo svetot nema pravda, bidej}i koj bilo negov tekst, na koja bilo tema, ne

92 moè da se sovpadne so relnosta. No su{tinata na likot vo Opi{uva~ neizbe`no go doveduva podgotveniot ~itatel kon sfa}aweto na bliskosta na ovoj lik so likovite na prozata na Kafka. Vo taa smisla, osobeno se zna~ajni poslednite stranici na romanot vo koi koordinatite na svetot se osloboduvaat od sekakva opredelenost, poto~no, se stesnuvaat do minimum, opfa}aj}i go likot vo klustrofobi~en obra~. Krajot e vo forma na mini-piesa, poto~no dijalog me u «Opi{uva~ot (male~ka, sitna neugledna senka) i Isfrluva~ot (visoka, debela senka)», koj se slu~uva vo lift. Likot e vo stapica (liftot), optovaren so obvinenija ~ija logika ne moè da ja sfati. Treba li da se naglasuva deka e ova najdirektna asocijacija na Proces na Kafka? «Opi{uva{ samo toa {to saka{ da go opi{e{, a nikako toa {to treba da bide opi{ano... Ima peticii od grupa gra ani, od sportski klubovi, sojuzi, od dru{tva na pisateli, od likovni umetnici i od zdru- ènija na zanaet~ii. Site baraat samo edno: da prestane{ da opi{uva{ i da po~ne{ da pi{uva{». Opi{uva~ot ne razbira za {to e vinoven, vinoven li e za ne{to voop{to i - gubi! Pa a vo nesvest pred agresijata na svojot obvinitel koj, od svoja strana, go vadi dnevnikot na glavniot lik (vo koj, se razbira, Opi{uva~ot bil iskren) i liv~e po liv~e, go kine i go frla na negovoto bezìvotno telo. Simbolisti~kiot red, predloèn od Lafazanovski na krajot na romanot, bezdrugo, e re{en vo tradicijata na literaturata na apsurdot. Pritoa, iskonstruiranata razleana realnost od avtorot e orientirana, pred s, na izrazuvaweto na postmodernisti~kiot svetogled, zaedno so epistemolo{kata neuverenost na sovremeniot ~ovek, bidej}i stanuva zbor ne samo za pra{aweto {to e vistinata? i im treba li na lu eto, tuku za principielnata nemo`nost da se dade opredelena, osnovana na kakvi bilo regulativi ocena za svetot i za mestoto na ~ovekot vo nego. Osamen ~ovek vo svet so prevrten sistem na koordinati - takov be{e likot na Kafka. Osamen, ~ovek vo svet bez nikakvi koordinati - takov stana likot vo sovremenata proza. Imeno zatoa likot-autsajder vo posledno vreme vo literaturata ~esto se pretstavuva izguben vo vremeto i vo prostorot i ({to e pova`no) izguben vo prostorot na ideite, teoriite i temite. Samo kratok spisok na naslovite na najdobrite dene{ni ruski romani zboruva za o~evidniot streme` da pretstavi izguben, a ~esto i depresiven heroj: Nesakani deca (2007) na Jurij [klovski; Cenata na otsekuvaweto (2007) na Aleksandar Arhangelski, Bidete kako deca (2008) na Vladimir [arov, Ispolnuvawe na èlbite (2007) na Ksenija Golubovi~ i drugi. Mo{ne silen vpe~atok ostava romanot na Dmitrij Bikov (Za) (ot)pi{ani. Napi{an vo januari 2008 toj gi preslikuva esteti~kite, op{tokulturnite, kako i socijalno-politi~kite osobenosti na sovre- 91

93 92 meniot ruski ìvot. Avtorot, Dmitrij Bikov sam po sebe, e kompleksna figura. ôvek od mediumite, novinar, poet, pisatel, seriozen filolog, toj kaj publikata predizvikuva {irok dijapazon na reakcii - od otvoreno neprifa}awe, do oboàva~koto: da, toj go kaà toa {to site go mislat, no ne smeat da go izgovorat! Javnosta, nau~ena Bikov da go gleda kako avtor koj se projavuva so aktuelni novinarski tekstovi, be{e iznenadena koga izleze od pe~at serioznata kniga za Boris Pasternak, napi{ana kako dokumentaren roman. Romanot (Za) (ot)pi{ani, spored avtorot, e prviot del od zamislenata trilogija So nula (stanuva zbor za prvoto desetletie od noviot vek) ~ie celosno izdavawe e planirano za 2009 godina. Temata na egzistencijalnata nesredenost, sekade prisutniot haos, totalnite nelogi~nosti, kafkijanskiot apsurd na novoto vreme e~i vo romanot na set glas. Me utoa, temata e mnogu pove}e profilirana so poopredeleni politi~ki i socijalni ~uvstva, otkolku kaj Kafka, ~ij lik, iako represiran od birokratskata ma{inerija na avstroungarskata imperija, ne ja sfa}a{e taa ma{inerija kako nekoe infernalno zlo koe vladee so ~ovekot nadvor od socijalni uslovi. Glavniot lik vo romanot na Bikov, mladiot scenarist Sviridov, odedna{ otkriva deka e vklu~en vo taen spisok, zaedno so 180 lu e, na vozrast od 16 do 80 godini. Do krajot na romanot ostanuva nejasno koj, zo{to i so kakva cel go napravil spisokot. U{te pove}e, spisokot nikoj go nema videno. Onie {to otkrivaat deka se (za)(ot)pi{ani se organiziraat i pravat sajt na Internet, dobrovolno se za~lenuvaat vo nego i na toj na~in formiraat dru{tvo na (za)(ot)pi{ani, svoevidno geto, navidum, sozdadeno pod vlijanie na uslovite, no vo su{tina dobrovolno. Sviridov i negovite bra}a i sestri vo nesre}ata# preìvuvaat poniùvawa, nadeì, stravovi {to se pottiknuvaat od neprovereni ili od napolu ~ueni vesti, teoretizirawa i poznatite ruski «kafeanski» muabeti za toa {to im se slu~uva, za toa «kade odi Rusija», «koj e vinoven» i «{to da se pravi». Pred nas se pojavuva istiot onoj lik-autsajder za koj vo 1914 Kafka raskaùva na po~etokot na Proces: «Nekoj, verojatno go nakleveti Jozef K. za{to, iako nema{e storeno ni{to lo{o, go zatvorija...» Prikaznata prodolùva vo 2008 vo romanot na Bikov: «Na aerodromot Vnukovo scenaristot Sergej Sviridov... be{e uapsen koga saka{e da ja pomine granicata». I dokolku vo romanot na Kafka konfliktot na Jozef K. so svetot nema istoriska konkretnost, tuku e pretstaven kako varijanta na ve~niot konflikt na ~ovekot so zloto, alegoriskiot po~etok na (Za)(ot)pi{ani se dviì kon mo{ne konkretni i aktuelni socijalno-politi~ki asocijacii, davaj}i mu na romanot nekoi karakteristiki na politi~ki pamflet. «Vinovnosta sekoga{ e nadvor od sekakov somne`!» - izjavuva eden od likovite vo edna novela na Kafka, postavuvaj}i ja tezata deka vo

94 o~ite na drugite, ~ovek sekoga{ moè da ispadne vinoven. Likot na Kafka e vinoven i odnapred osuden od drugite, toj nikoga{ ne ja osoznava i ne ja poznava svojata vina. Od druga strana, kaj Bikov ~ovekot u{te na po~etok se ~uvstvuva vinoven i, nao aj}i se sebesi vo nekakov spisok, po~nuva da go gleda toa kako potvrda na sopstvenata vina. Pred kogo - pred mo}nicite na svetot, dràvata, slu`bata za bezbednost, sistemot... Zatoa i se dobiva vpe~atokot deka likovite na Bikov samite se otpi{uvaat, kako «lo{a stoka od magacin». Spored avtorot, site nie vo sebe ja imame totalitarnata psihologija, koja go nagrduva ~ovekot, koja go doveduva do gubewe na samiot sebe. Sviridov, sli~no na Xojsoviot Leopold Blum, kruì po svojata Moskva-Dablin, kako obraten Odisej, baraj}i go svojot identitet, na koj se setil pod vlijanie na esencijalniot strav od tainstven spisok. Glavniot lik na romanot na Bikov e Odisej bez brod, bez Itaka, duri i bez Penelopa. Vo romanot na Bikov s e otpi{ano, s e la`no, krevko, improvizirano, relativno: i ìvotot, i smrtta, i domot, i semejstvoto i qubovta i ~esta, vistinata, lagata... Intelektualecot Sviridov vleguva vo zatvoreniot prostor na iskonskite ruski stravovi: da se stremi{ da bide{ razli~en od drugite, od edna strana i da stane{ del od tolpata, od druga strana. Izgleda deka nema izlez od toj egzistencijalen }or-sokak. Duri i pobedata na glavniot lik vrz spisokot e mo{ne somnitelna: nama~eniot Sviridov prestanuva da gi posetuva sostanocite na dru{tvoto i eden prekrasen den zabeleùva deka negovoto ime go nema na spisokot na Internet. No... Se pokaùva deka e toa delo na negovata porane{na prijatelka, akterka. Glavniot lik na romanot na Bikov, sepak, ne uspeva da se najde sebesi, ostanuva egzistencijalen bezdomnik, (egzistencijalno nevdomen), ~ovek koj nema svoe kat~e vo neprijatelskiot svet. Za toa govori poslednata epizoda na knigata. Koloritot na ovie stranici, koi balansiraat me u javeto i sonot, asocira na nekoi sceni od delata na Dostoevski (sni{tata na Raskoqnikov, prividenijata na Ivan Karamazov, bred na Svidrigajlov) koga likovite im se sprotivstaveni na tainstvenite bezdni na ìvotot. Takov e i razgovorot na Sviridov so Boga, prika- àn vo groteskna forma, vo koja Bog e pretstaven kako stra~ka: Бог с негодованием захлопал крыльями,... вспорхнул с ветки напротив и приземлился на... подоконнике. Господи, - устало сказал Свиридов. - Я не хочу состоять в в списках. Я хочу в списках не значиться. Что такое, что, что! - захлопотал Господв, перемещаясь вдоль подоконника. Ты обалдел, что ли, вшивота, ты с кем разговариваешь! В списки ему не хочется. Быть в живых в некотором роде и значит быть в списках, ты понял? Jasno e: od dijalogov, apsolutnoto razo~aruvawe i osamenost na likot, koj postavuva samo edno pra{awe: mo`no li e da se ìvee na sve- 93

95 94 tov i vekov, a pri toa da ne se bide vo nikakov spisok, spisok koj napolno go opredeluva negovoto odnesuvawe? Dobivaj}i negativen odgovor, Sviridov vo o~aj go zavr{uva svojot razgovor so Boga, ka`uvaj}i ja bogohulnata fraza: «Vo toj slu~aj, Gospodi, aj begaj!» Najverojatno, bogohulstvoto e opravdano - likot go ima samo toj izbor vo svetot od koj Bog odamna si zaminal, a ~ovekovoto odnesuvawe se regulira na na~ini mo{ne dale~ni od moralnite vrednosti. Kon vakov zaklu~ok, da potsetime, doa a i likot na Lafazanovski, koj isto taka na krajot vodi (i ja zagubuva!) celosno nepotrebnata diskusija za vistinata, no ne so Boga, tuku so negovata Senka. Kako {to se gleda, pove}e ili pomalku, stavot za sovremeniot svet kako apsurden krug na protivre~nosti, koi go pritiskaat ~oveka i mu ja odzemaat mo`nosta za sloboda vo izborot, su{testvuva i vo sovremeniot makedonski i vo sovremeniot ruski roman. Likot e smesten vo realnost koja e krevka, improvizirana, relativna. Tuka se zbli`uvaat poetikite na egzistencijalizmot, ekspresionizmot i postmodernizmot.

96 95 Blaè Kitanov BAOBABOT KLUÊN SIMBOL VO POEZIJATA NA ACO [OPOV ZA INTERKULTURNA KOMUNIKACIJA So stihozbirkite Nebidnina (1963) i Gleda~ vo pepelta (1970), Aco [opov }e vleze vo svojot tvore~ki zenit. Vo vtorata go sre- }avame oksimoronot Crno sonce koj kako personalen tvorben znak pretstavuva parabola za makedonskite vekovni robuvawa i pot~inuvawa, buni i crnila. Crnoto sonce na [opov ja otkriva i dorasvetluva genezata na makedonskata istoriska nebidnina koja, za àl, trae i denes. Zatoa poetot }e povikuva i }e insistira na slevawe so sonceto na tie {to se mrtvi (N, 40), }e gi povikuva na pomo{ svoite predci, }e gi bara zaboravenite vrski na krvta. Пo nazna~uvaweto za ambasador (1970) na toga{na Jugoslavija vo Senegal, Afrika, sleduva decenija koga so Pesna na crnata èna (1976) i Drvo na ridot (1980) Aco [opov na najtransparenten na~in }e otvori dijalog pome u dve kulturi i }e ja iskaè svojata silna privrzanost i qubov kon dvete najgolemi temi / klasi vo negovata poezija: i 2. Tatkovinata. Kon prvata i na bolni~ka postela }e kopnee so blesok vo o~ite, a kon vtorata, obra- }aj}i se do nas, }e ja iskaè svojata dlaboka zagriènost: Jas sum vi te{ko bolen, i }e me snema me davi i gu{i podzemna stija. mlad sum a du{ata mi e ostarena od qubovta moja neostvarena, qubovta Makedonija (DR, 13-14) So strav i zagriènost za li~nata i nacionalna sudbina, na pat za Afrika Aco [opov }e se sudri so najobi~nite egzistencijalni pra- {awa: Kakva e taa Crna Afrika so koja treba da se sretnam i vo koja treba da ìveam so svoeto semejstvo dolgi godini? Kakov e narodot, kakvi se obi~aite, tradiciite i navikite na lu eto? Spijat li tie lu e vo kro{nite na drvjata kako {to mnogupati imam slu{ano ovde kaj nas? A ako se razbolam od nekoja te{ka i neizle~iva afrikanska bolest (AMANU,FA[, K-[, AE, 58, avtograf so mastilo 6 stranici, potcrtanoto moe, B.K)

97 96 Na{iot poet ne }e pristigne slu~ajno na crniot kontinent. Tuka }e go dovedat: a) negovoto providenie od Qubov i O~i b) iskonskata strast za tragawe niz mra~nite svijoci na istorijata v) ve~nata èd za izvorite na seop{toto poteklo i gladta za neveselata mladost na ~ove{tvoto; g) praroditelskiot instinkt, i d) nepogre{liviot {epot deka s e isto, iako e skrieno vo razli~ni {umi i rastenija bez ogled kako i da se vikaat: baobab, dab ili breza. ( Tuka me dovede moeto providenie, P Vo poezijata na [opov baobabot / drvoto e postaveno vo dve razli~ni ambientalni sostojbi: 1. Na crniot kontinent i 2. Na ridot, na Isarot. I Baobabot (na crniot kontinent) i drvoto na ridot (na Isarot) korespondiraat so pesnata i ènata (crna - siwarka - bela), so sudbinata na ~ovekot i zemjata. So ne-bidninata. I baobabot i drvoto na ridot ja simboliziraat dostoinstvenata otstojlivost i neuni{tivost na ~ovekot i negoviot ìvot. Ogromniot baobab im prkosi na gore{tinite /.../ Od svoite sokovi /.../ smuka /.../ pogledot mu se razbistruva / razlistuva, razlistuva... ( Baobab, PC@), a drvoto na ridot razlistuva i rasne i ìvot /od nebidninata smuka / (DR, 15-16), od prkos zazelenuva i raste, raste i / zazelenuva. /.../ opstojuva i ostanuva. /.../ raste na suva rida vo vi{inata (DR, 59-60). Zatoa i ona molbeno obra}awe do novite prijateli i bra}a po sudbina: Ostavete me tuka dobri moi prijateli, tuka me povika iskonskata strast da ja pronajdam svojata praslika izgubena vo mra~nite svijoci na vremeto, no ìva i silna kako vdahnovenie. Ostavete me, ostavete me tuka. Tuka me dovede moeto providenie ( Tuka me dovede moeto providenie, PC@). Baobabot i drvoto na ridot se antropomorfni simboli koi korespondiraat so dvete centralni temi vo poezijata na [opov: 1.Qubovta kon pesnata, ~ovekot i svetot, i kako nebidnina.

98 97 2.Qubov kon ènata i tatkovinata, zemjata Baobabot e na relacija so crnoto telo na ènata i sudbinata na crnite lu e na crniot kontinent, a drvoto na ridot e na relacija so ènata i tatkovinata i so ne- podvi`noto telo na lirskiot subjekt. Baobabot ima ogromno i debelo steblo, so kusi granki i malku lisja, no so mnogu dlaboki koreni vo zemjata. \avolot kako da go svrtel naopaku, pa zatoa e nare~eno avolsko drvo. Plodovite na baobabot se sli~ni na na{ata diwa. Tie se su{at i od niv se proizveduva bra{no. Koga nema voda, koga e s iscrpeno i koga duri i ìvotnite umiraat, baobabot e poslednata hrana {to moè da se najde vo prirodata. Baobabot e hranitel i spasitel na afrikanskiot ~ovek. Baobabot e drvo na ìvotot. Za vreme na stra{na su{a, koga Sonceto pa a vo utrobata, koga "zemjata e sonce, a sonceto e zemja i koga s }e izgori od èd, baobabot/.../ im prkosi na gore{tinite (Baobab, PC@) dlabi so svoite koreni, traga po voda. Drvoto na ìvotot se bori za ìvot. Baobabot e simbolisti~ki nositel na nat~ove~kata mudrost i znaewe. Toj korespondira so mudrosta i znaeweto na poetot Sengor, na toj golem dijali, na kogo: Glavata mu e koren vo zemjata na Crna Afrika {to se hrani so sokovi od legendi i predanija. Mislata mu e razlistana kako rasko{na kro{na nad zemjata nababrena od su{a i èd ( Na tie bregovi nema ni mir ni po~inka, PC@) Pesnata na poetot e so~na "so vkus na mango i vo nea "ùborat bistri vodi. Taa, kako i baobabot, im prkosi na gore{tinite i pa a kako sveìna/ vrz zemjata izma~ena od su{a i teìna. ("Vo tvojata poezija ùborat bistri vodi, PC@). Poetot i Senegal e Baobabot na Senegal. Baobabot e simbol na ìlavata borba na vekovnoto opstojuvawe na afrikanskiot ~ovek. Toa e drvo na ìvotot. Hram na mrtvite. Tatkovina. Vo {uplivoto steblo na baobabot porano lu eto bile zakopuvani ispraveno, vo vertikalna sostojba. Zatoa magijata za do`d prosledena so molitva na ènata e parabola za: 1. Neraskinlivata vrska na potomcite so mrtvite predci i ogromnata qubov kon niv: vnatre vo stebloto, zakopani ispraveno, leàt mrtvite i vodat taen duhoven razgovor so svoite

99 98 potomci ( Tuka me dovede moeto providenie, PC@), i 1. Qubovta kon tatkovinata: Seto selo go opkoluva ne moè da go opkoli. / / Drvo na ìvotot. Hram na mrtvite. Tatkovina ( Baobab, PC@). Taa vrska i qubov u{te posilno e prisutna vo pesnite od ciklusot Svetlinata na robovite kade {to so naglasena narativna postapka i posebna epska dikcija, niz zvukot na tam tamot i tancot na mrtvite so ìvite, poetot ja prelistuva istorijata na Crna Afrika i so elegi~en ton govori za sudbinata na crniot ~ovek. Vo minatoto, strojni i li~ni mladi~i i devojki, od Senegal i od drugite zemji na Afrika, so galii bile ispra}ani kako ìvi crni robje na tu ite kontinenti. Tamu umirale. No od àl i kopne` po rodniot kraj, nivnite du{i se preobrazuvale vo crno kamewe - bigori. Okeanot gi trkalal nazad i gi isfrluval na bregot na ostrovot Gorî. Od tie kamewe-bigori niknala i se izvi{ila golemata crvena Ku}a na robovite kade {to i sega nivnite du{i se vo nem dopir so potomcite ( So prikovan pogled vo Crna Afrika, PC@). No: Grmne li tam tamot den se razdenuva, site sripuvaat na noze od svojata nezdr`liva krv progoneti ìvi i mrtvi, bolni i neizle~eni, tanecot se izviva niz selata, niz savanite, pokraj rekite, niz pra{umite, i kako beskraen ritam i melodija se izvi{uva nagore, nagore do sonceto, kade od kro{nite na xinovskite drvje nasmevnat gleda Golemiot Tatko. A Ku}ata na robovite stanuva rasko{en dvorec i borili{te niz koe dostoinstveno ~ekorat nekoga{nite robovi, i oble~eni kako princovite od Mali se borat za srceto na svoite izbrani siwarki ( Mo}ta na tam-tamot, PC@). Niz zvukot na tam tamot i sudbinata istorijata na afrikanskiot narod, na{iot poet korespondira so te{koto minato na svojot narod

100 i negovite pe~albarewa. Na taa tema vo sovremenata makedonska poezija se ispeani brojni pesni od na{i poeti, no kako isklu~itelna se izdvojuva stihozbirkata Perunika (1976) od Mateja Matevski. Sledstveno, arhetipot Baobab e inicijalen simbol na na{iot poet koj traga po... svojata praslika / izgubena vo mra~nite svijoci na vremeto, / no ìva i silna kako vdahnovenie ( Tuka me dovede moeto providenie, PC@), a preku relacijata, pak,: baobab-dab-breza-drvo na ridot: crna èna siwarka-bela èna-devojkata pod Isarot-se ostvaruva pobliska vrska so: 1. Svoite predci i i tatkovinata. Vo toj kontekst, pesnata Tuka me dovede moeto providenie a posebno stihovite Tuka me dovede mojot praroditelski instinkt i negoviot nepogre{iv {epot deka s e isto iako e sokrieno vo razli~ni {umi i rastenija bez ogled kako i da se vikaat: baobab, dab ili breza, sugeriraat i toa deka: 1. Baobabot, dabot, brezata ili nekoj drug vid nacionalen ili regionalen simbol (crnite bigori, tam tamot -Te{koto - Perunikata) s e ~ovekot so negovata specifi~na istoriska sudbina i 2. Nasekade ~ovekot e ~ovek bez ogled dali e bel, crn, òlt ili vo nekoja druga nijansa ili boja. No na pat za otkrivawe na drugiot, na pat kon neizvesnoto i nepoznatoto, nie ja gubime silata. Zatoa poetovoto bitie se transcendira vo krilestiot Pegaz koj se vra}a na svojata antejska po~va, na svoeto rodno Ohridsko Ezero, da se napie od vodata bistra i lekovita {to }e go vrati vo ìvot. Na vra}awe crni do`dovi mu go popre~uvaat patot, no letaweto mu e misla vodilka, pa so crno-belite devojki se probiva niz crnite do`dovi (DR,33-34). Za nekoi vra}aweto ili letot e nevidena ludost, za nekoi e popusto patuvawe, dodeka za nego toa e najvisoka smisla na ìvotot - da ja otkrie rodinata otkrivaj}i go svetot, a otkrivaj}i go svetot da ja otkrie rodinata. ( Nastan na ezerskiot breg, PC@). Ovie dve pesni, vsu{nost, se ukazatelni za poetovite novi soznajbi deka: 1. Zapoznavaj}i gi drugite vo site nivni posebnosti i osobenosti, ~ovekot polesno ili pobrzo se zapoznava sebesi i svojata tatkovina, i 2. Narodite se mnogubrojni i malubrojni a ne golemi i mali (Aco [opov, 1972:25-27). Pritoa Tuka me dovede moeto providenie vo sinteza so zavr{nite stihovi od pesnata Dve race : 99

101 100 Ednata raka me potse}a na siwarka a vtorata na ubavica pod Isarot od [tip. I so tie krila-race i jas niz svet se vinuvam i poletuvam (DR,30) pretstavuvaat poseben i nepobiten primer za interkulturna komunikacija me u razli~nite lu e, od edna i humanizmot i kosmopolitizmot vo poezijata na [opov, koj korespondira so idejata na Volt Vitman za seop{toto bratstvo.

102 101 Olьga Panьkina SUFFIKSALЬNЫE MODELI OBRAZOVANIЯ SUЩESTVITELЬNЫH S ЭKSPRESSIVNOЙ SEMANTIKOЙ V MAKEDONSKOM ЯZЫKE NA PRIMERE ROMANA "BOLЬШAЯ ЧINGO V makedonskom яzыke naibolee rasprostranennыmi modelяmi obrazovaniя suщestvitelьnыh s эkspressivnoй semantikoй яvlяюtsя suffiksalьnыe modeli, kotorыe budut podrobno rassmotrenы v dannoй rabote i proillюstrirovanы primerami, vzяtыmi iz romana "Bolь{aя voda makedonskogo Чingo 1 i ego russkogo perevoda, 2 sdelannogo avtorom dannoй rabotы. V эtom smыsle tekst romana predstavlяet soboй prekrasnый material dlя issledovaniя, poskolьku glavnoй osobennostью Чingo яvlяetsя razgovornostь. Imenno ispolьzovanie эkspressivnoй leksiki delaet яzыk romana `ivыm i obraznыm. Issledovanie suщestvitelьnыh s эkspressivnoй semantikoй, obrazovannыh s pomoщью suffiksov, po vozmo`nosti budet provoditьsя s u~etom motiviruющeй osnovы, regulяrnosti ili neregulяrnosti morfologi~eskih ~eredovaniй glasnыh ili soglasnыh, produktivnosti ili neproduktivnosti 3 suffiksov. Budut otme~enы obщie i razli~nыe ~ertы suffiksov s эkspressivnыm zna~eniem v makedonskom i russkom яzыkah, v nekotoroй stepeni rassmotrenы vozmo`nosti pereda~i эkspressivnosti adekvatnыmi sredstvami pri perevode hudo`estvennogo teksta na russkiй яzыk. Sleduet otmetitь, ~to esli v tekste ne naйdenы primerы upotrebleniя kakogo-libo suffiksa s эkspressivnыm zna~eniem, kotorый me`du tem ispolьzuetsя v makedonskom яzыke, to takoй suffiks v dannoй rabote rassmatrivaetsя kratko ili li{ь upominaetsя v zavisimosti ot ego rasprostranennosti i produktivnosti. 1 Цитаты приводятся по изданию: Ж.Чинго Големата вода. Скопје, В скобках даны номера страниц. 2 Ж.Чинго Большая вода. М., В скобках даны номера страниц. 3 Под продуктивностью суффикса понимается степень его регулярности, количество производных имен, которые с ним образованы в языке, возможность образования новых слов с этим суффиксом.

103 102 I. Suffiksы s augmentativnыm, augmentativno-peйorativnыm i peйorativnыm zna~eniem. I[TE 4 Predstavlяet soboй suffiks, harakterizuющiйsя bolь{oй rasprostranennostью. On prisoedinяetsя k lюbыm gruppam suщestvitelьnыh, kotorыe v principe mogut imetь augmentativnoe, augmentativno-peйorativnoe ili peйorativnoe zna~enie, i, pre`de vsego, k tem, kotorыe obozna~aюt predmetы, яvleniя i ponяtiя ka`dodnevnoй ìzni, ~asti tela ìvotnыh i ptic, lic, k kotorыm ~elovek imeet kakoe-libo otno{enie. Podobnыe suщestvitelьnыe upotreblяюtsя v sovremennom makedonskom яzыke o~enь ~asto. Mnogo~islennыe primerы suщestvitelьnыh s suffiksom i{te iz teksta romana po semantike mo`no razdelitь na sleduющie gruppы: a) konkretnыe i abstraktnыe suщestvitelьnыe: kaputi{te ot kaput "palьto ; anxari{te ot anxar "kinàl, tesak ; yidi{te ot yid "stena ; trapi{te ot trap "kanava, rov ; kali{te ot kal "grяzь ; seni{te ot sen "tenь ; brani{te ot bran "volna"; vetri{te ot vetar "veter ; temnini{te ot temnina "temnota b) suщestvitelьnыe, obozna~aющie mesto: gradi{te ot grad "gorod ; ridi{te ot rid "holm ; domi{te ot dom "dom (V sootvetstvii s zada~eй dannoй rabotы v neй ne rassmatrivaюtsя suщestvitelьnыe s suffiksom i{te, obozna~aющie mesto i ne imeющie эkspressivnoй okraski, kak naprimer: igrali{te "mesto dlя igrы, igrovaя ploщadka".) v) suщestvitelьnыe, obozna~aющie ~asti tela: ra~i{te ot raka "ruka g) suщestvitelьnыe, obozna~aющie ptic: pti~i{te ot ptica "ptica d) suщestvitelьnыe, obozna~aющie lic: deti{te ot dete "rebenok ; devoj~i{te ot devojka "devu{ka, devo~ka ; mom~i{te ot mom~e "parenь ; ~ove~i{te ot ~ovek "~elovek ; budali{te ot budala "durak. Kak vidno iz primerov, suffiks i{te prisoedinяetsя k suщestvitelьnыm, nezavisimo ot roda, hotя, kak otme~aet K. Koneski, 4 Македонские суффиксы приводятся в данной работе в таком виде, как это принято в македонской лексикологии, например, суффикс -це: огледалце зеркальце. При этом во множественном числе имеем: огледалца зеркальца. Русская лексикологическая традиция другая: ц- суффикс, - е окончание.

104 103 derivatы, obrazovannыe ot suщestvitelьnыh srednego roda, vstre~aюtsя reè. 5 Sleduet otmetitь, ~to v otli~ie ot russkogo яzыka, gde pri obrazovanii suщestvitelьnыh s suffiksom iщ s tem è zna~eniem rodovaя harakteristika motiviruющego slova sohranяetsя (m.r. dom domiщe, `.r. ruka ru~iщa, sr.r. vino viniщe), v makedonskom яzыke suщestvitelьnыe, obrazovannыe s pomoщью suffiksa i{te, grammati~eski prinadleàt k srednemu rodu nezavisimo ot togo, k kakomu rodu otnosilosь motiviruющee slovo. Чto kasaetsя zna~eniя suщestvitelьnыh s suffiksom i{te, to ono v bolь{oй stepeni zavisit ot semantiki motiviruющego slova. Augmentativnoe zna~enie яvlяetsя osnovnыm v primere:... kako elen sovladuva{e golemi trapi{ta so voda (120) -... kak olenь, pereskakival ~erez {iro~ennыe rvы s vodoй... (111). V to vremя kak v primere: Olivera Srezovska, staro nesre}no devoj~i{te (86) - Olivera Srezovska, nes~astnaя staraя deva (81), suffiks vnosit v motiviruющee slovo zna~enie peйorativnosti. K. Koneski, v ~astnosti, pod~erkivaet, ~to suщestvitelьnoe ~ove~i{te ot ~ovek "~elovek ~aщe imeet augmentativnoe zna~enie, a deti{te ot dete "rebenok peйorativnoe. 6 Чingo nahodim: Toa ~udno, silno ~ove~i{te Trifun Trifunovski, se vide, ne bil samo vo nozete nadaren. (49) - Takoй ~udesnый, silьnый ~elove~iщe Trifun Trifunovski, kak vidno, bыl odaren ne tolьko nogami. "46" Ta`no be{e ova silno, ubavo ~ove~i{te da se gleda vo takva poniùva~ka sostojba. (120) Pe~alьno bыlo videtь silьnogo, krasivogo ~eloveka v takom unizitelьnom sostoяnii. (111) Tuka od site krai{ta ne sobiraa, crni, stra{ni deti{ta. (14) Zdesь so vseh koncov sobirali nas, grяznыh, stra{nыh deteй. (13) Чasto zna~enie augmentativnosti i zna~enie peйorativnosti tesno svяzanы, i bыvaet trudno opredelitь, kakoe iz nih dominiruet: Tamu ne prifa}a{e drugarot Mirjan~e Deloski...toj be{e samouk berber, i nikoj ne be{e lud da se {eguva so nego koga glavata si mu ja dal vo negovite ogromni ra~i{ta. (87) Tam mы popadali k tovariщu Mirяn~e Deloskomu... on bыl parikmaherom-samou~koй, i tolьko ~oknutый stal bы s nim {utki {utitь, kogda golova okazыvalasь v ego ogromnыh ru~iщah. (82) Nesomnenno, ~to preobladanie togo ili inogo zna~eniя zavisit ot intonacii, konteksta, v kotorый vhodяt dannыe slova. Ponяtь dominiruющee zna~enie opredelяemogo slova nam ~asto pomogaюt opredeleniя, naprimer: 5 К. Конески Зборообразувањето во современиот македонски јазик, Скопје, стр К. Конески Зборообразувањето во современиот македонски јазик, Скопје, стр. 71

105 li~e{e na nekoe golemo raneto pti~i{te... (121) bыl poho` na bolь{uю ranenuю pticu... (111)...gi isfrlile od sebe neubavite, grubi kaputi{ta...(55)... sbrosili nekrasivыe grubыe palьti{ki... (53) Nado skazatь, ~to augmentativno-peйorativnый ottenok, kotorый pridaet suщestvitelьnomu suffiks i{te, v nekotorыh slu~aяh pri perevode na russkiй яzыk prihoditsя peredavatь s pomoщью drugih sredstv, kak, naprimer, v dvuh poslednih primerah, privedennыh vы{e. Ili eщe: Mislam ona yidi{te nema mesto kade nema tvoe okce. (67) Я dumaю, na vseй gromadnoй stene net mesta, kotoroe tы bы ne osmotrel. (65) Po-russki zna~enie augmentativnosti peredaetsя opredeleniem. Eden den, sepak, toa budali{te be{e dobar. (75) Li{ь odna`dы эtot durenь podobrel. (72) Pri pereda~e negativnogo otno{eniя v makedonskom originale i v russkom perevode ispolьzovanы raznыe suffiksы. Sr. budali{te od budala "durak, durenь". Ili: Vo domot... doa aa... odgovorni drugari, dobrotvori, gra ani, tatkovci, majki..., ~udovi{ta, inspektori po zdravje i higiena, edni ve~no gladni lu i{ta. (93) V dom... priezàli... otvetstvennыe tovariщi, dobrohotы, gra`dane, otcы i materi..., nastoящie ~udoviщa, inspektora po zdravoohraneniю i gigiene, ve~no golodnыe lюdi{ki. (86) Interesno otmetitь, ~to pri upotreblenii suщestvitelьnыh v forme mnoèstvennogo ~isla na i{ta (ridi{ta ot rid "holm ) vmesto obы~noй formы (ridovi), ~aщe u odnoslo`nыh suщestvitelьnыh mu`skogo roda, v tekst privnositsя ottenok эkspressivnosti i, kak otme~aet K. Koneski, razgovornosti. 7 Nekade pred proletta, so vetri{tata, koga zapo~nuvaat da se topat snegovite... (99) Pered samoй vesnoй, kogda zaduli vetra, kogda na~al taяtь sneg... (92). Takim obrazom, osnovыvaяsь na analize primerov iz romana (a takè dannыh Slovarя makedonskogo яzыka), mo`no utver`datь, ~to suffiks i{te v sovremennom makedonskom яzыke яvlяetsя vesьma produktivnыm. INA Suщestvitelьnыe s эtim suffiksom imeюt v osnovnom augmentativno-peйorativnoe zna~enie. Privedem edinstvennый, no яrkiй primer iz romana: Nejzinata è{tina be{e tolku golema, a vo isto vreme i tolku niska, mala, tolku gnasna... (106) Ee pыl bыl tak silen, no v to è vremя tak nizok, melok, tak omerzitelen... (98) 7 К. Конески Зборообразувањето во современиот македонски јазик, Скопје, стр. 63

106 105 V dannom slu~ae zna~enie suffiksa usilivaetsя i leksi~eskimi sredstvami, upotrebleniem sootvetstvuющih prilagatelьnыh, pod~erkivaющih augmentativnostь i peйorativnostь. Sleduet otmetitь, ~to v otli~ie ot russkogo яzыka, gde suffiks in яvlяetsя produktivnыm pri obrazovanii эkspressivnыh suщestvitelьnыh mu`skogo i ènskogo roda (domina, rыbina), v sovremennom makedonskom яzыke suffiks ina яvlяetsя neproduktivnыm. S. Veleva otme~aet, ~to obrazovaniя s эtim suffiksom otnosяtsя k arhaizmam ili dialektizmam. 8 V nekotorыh slu~aяh suffiks poterяl svoe эkspressivnoe zna~enie i vosprinimaetsя kak neйtralьnый (grbina /grb "spina ). V sovremennom makedonskom яzыke vmesto ina obы~no upotreblяetsя suffiks i{te (sidina/yidi{te ot sid "stena ). Suffiks ina ispolьzuetsя dlя usileniя i podkrepleniя эkspressivnogo zna~eniя v suffiksah etina, {tina, o{tina, urina. ETINA Suffiks etina imeet peйorativnый ottenok v zna~enii. V literaturnom яzыke obы~no vmesto nego ispolьzuetsя suffiks i{te: yveretina/yveri{te ot yver "zverь. V tekste romana primerы s эtim suffiksom ne obnaruènы. [TINA Suщestvitelьnыe s эtim suffiksom imeюt zna~enie svoйstva s peйorativnыm ottenkom, kotorый proishodit ot semantiki osnovы: skràv{tina "skupostь, skrя`ni~estvo. nahodim takoй primer: avol{tina "~ertovщina, lukavstvo, hitrostь ot avol "~ert, dьяvol Za {to drugo moè{e da mu treba toa drvo ako ne za nekakva avol{tina {to mu svetnala vo glavata. (154) Dlя ~ego eщe emu moglo ponadobitьsя poleno, esli ne dlя kakoй-nibudь ~ertovщinы, vdrug pri{ed{eй emu v golovu. (144) Osnovnaя funkciя suffiksa {tina zaklю~aetsя v pod~erkivanii osnovnogo zna~eniя, kotoroe soderìt slovo. Nesmotrя na to, ~to v romane Чingo drugih primerov s эtim suffiksom net, vse è sleduet otmetitь, ~to s ukazannыm ottenkom suffiks {tina, kak i suffiks щin v russkom яzыke, predstavlяet soboй produktivnый suffiks, s pomoщью kotorogo obrazuюtsя novыe slova, glavnыm obrazom otvle~ennыe, obozna~aющie 8 С. Велева Тенденции во зборообразувањето во македонскиот јазик. Скопје, 2006, стр. 132

107 106 "harakteristi~eskie obщestvenno-bыtovыe яvleniя, ideйnыe te~eniя s otricatelьnoй okraskoй. 9 Naprimer: tu in{tina "inostranщina. O[TINA, URINA Primerov suщestvitelьnыh s suffiksom o{tina s peйorativnыm ottenkom tipa itro{tina ot itrost+{tina "hitrostь, lukavstvo i s neproduktivnыm suffiksom urina, kotorый B.Markov s~itaet arhai~nыm 10, s augmentativnopeйorativnыm ottenkom tipa glavurina ot glava "golova v tekste romana ne obnaruèno. ETANA/ ATANA Suffiksы nahodяtsя v otno{eniяh svobodnogo varьirovaniя i imeюt augmentativno-peйorativnый ottenok v zna~enii, naprimer: smoketana/smokatana ot smok "u`. B.Markov s~itaet, ~to podobnыe suщestvitelьnыe s suffiksom etana/ atana harakternы dlя Tikve{skogo i nekotorыh drugih govorov, a literaturnый яzыk takih obrazovaniй ne znaet. 11 B. Koneski v Grammatike makedonskogo literaturnogo яzыka privodit s эtim suffiksom primerы: maètana ot ma` "mu`~ina, mu` ; vol~etana ot volk "volk. 12 V Obratnom slovare makedonskogo яzыka 13 i v issleduemom tekste suщestvitelьnыh s suffiksami etana/ atana net. LO/ LE/ LA Suщestvitelьnыe s эtimi suffiksami imeюt zna~enie svoйstva s peйorativnыm ottenkom. V makedonskom яzыke эta slovoobrazovatelьnaя modelь яvlяetsя dostato~no produktivnoй. Pri obozna~enii lic ènskogo pola ispolьzuetsя suffiks la-, pri obozna~enii lic mu`skogo pola lo ili le. Naprimer: noslo/nosle "nosatый mu`~ina, nosla "nosataя ènщina (ot nos "nos ) vo{lo "v{ivый mu`~ina, oborvanec, vo{la "v{ivaя ènщina, oborvanka (ot vo{liv "v{ivый ) babotilo "boltun, babotila "boltu{ka (ot baboti "boltatь ). Kak vidno iz primerov, suщestvitelьnыe s suffiksami lo/ le/ la obrazuюtsя ot osnov suщestvitelьnыh, prilagatelьnыh i glagolov. 9 В.В.Виноградов. Русский язык М., стр Б. Марков. Наставки со експресивно значење кај именките. Филозофски факултет. Годишен зборник, кн. 21. Скопје, стр Б. Марков. Наставки со експресивно значење кај именките. Филозофски факултет. Годишен зборник, кн. 21. Скопје, стр Б. Конески. Граматика на македонскиот литературен јазик. Култура, Скопје, 1967 дел II, стр Обратен речник на македонскиот литературен јазик. Скопје, 1967

108 107 V issleduemom tekste podobnыh obrazovaniй ne naйdeno. Interesno otmetitь, ~to v russkom яzыke k suffiksu l- s tem è peйorativnыm zna~eniem pribavlяetsя okon~anie o nezavisimo ot roda suщestvitelьnogo: treplo, hamlo (kak o mu`~ine, tak i ènщine). II. Suffiksы s umenь{itelьnыm, umenь{itelьno-laskatelьnыm i laskatelьnыm zna~eniem. KA Predstavlяet soboй produktivnый suffiks pri obrazovanii suщestvitelьnыh ènskogo roda s umenь{itelьnыm i laskatelьnыm ottenkom v zna~enii. Estestvenno, ~to strogoe delenie na эti dva komponenta nevozmo`no, no vse-taki mo`no skazatь, ~to umenь{itelьnый ottenok suffiks ka pridaet naricatelьnыm suщestvitelьnыm, a laskatelьnый li~nыm imenam (Lenka). Suщestvitelьnыe ènskogo roda s suffiksom ka obrazuюtsя ot osnovы suщestvitelьnыh. Privedem primerы iz teksta romana: minutka ot minuta "minuta ; postelka ot postela "postelь ; trevka ot treva "trava ; kolipka ot koliba "hiìna ; pti~ka ot ptica "ptica. Se kaj nego be{e poinaku, neboto be{e ~isto, sino, veseli pti~ki letaa (121) - Vse u nego bыlo drugim, nebo ~istыm, sinim, letali veselыe pti~ki (112) V romane imeem ènskoe imя s suffiksom ka: Bosilka. V otli~ie ot russkogo яzыka suffiks ka v makedonskom яzыke ne imeet uni~iìtelьnogo zna~eniя (sr. rus.: sistemka, ideйka; Ma{ka, Valьka - familьяrnoe). Suffiks ka яvlяetsя dostato~no produktivnыm v makedonskom яzыke, i to, ~to naricatelьnыe suщestvitelьnыe s эtim suffiksom ne nastolьko ~astы, kak moglo bы bыtь, obъяsnяetsя ego konkurencieй s drugimi suffiksami v takim è zna~eniem ( ica, i~ka). Otdelьnыe suщestvitelьnыe s suffiksom ka poterяli svoю эkspressivnostь i vosprinimaюtsя kak neйtralьnыe, naprimer: dlanka "ladonь, }erka "do~ь". INKA Suffiks inka takè imeet umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie i prisoedinяetsя k imenam suщestvitelьnыm. V imeюtsя dva suщestvitelьnыh s эtim suffiksom:

109 108 koìnka ot koà "koà ; sneìnka ot sneg "sneìnka эkspressivnoe zna~enie suffiksa po~ti uterяno (ostalsя nekiй ottenok umenь{itelьnosti). Li~nыe imena s suffiksom inka: Krstinka, [e}erinka (s preobladaniem laskatelьnogo zna~eniя) upotreblяюtsя dostato~no ~asto, hotя v issleduemom tekste ih net. ETINKA Pri prisoedinenii k etina suffiksa k polu~aetsя suffiks etinka, pri эtom k vnosit svoe deminutivnoe zna~enie. Чingo naйden tolьko odin primer s suffiksom etinka: budaletinka ot budaletina - budala "durak... {to slatko, kako bezumno sum se smeal so sebe, kako nekoja sirota budaletinka. (13)... kak sladko, kak bezumno я smeяlsя sam s soboй, kak kakoй-nibudь derevenskiй dura~ok. (12) Suffiksы ULKA (tipa svezdulka ot svezda "zvezda ) s umenь{itelьnыm zna~eniem, URKA (~a{urka ot ~a{a "stakan ) i U[KA (nivu{ka ot niva "pole, niva ) s umenь{itelьno-laskatelьnыm zna~eniem, kotorыe ne яvlяюtsя produktivnыmi v sovremennom makedonskom яzыke, v ne obnaruènы. Nado skazatь, ~to v russkom яzыke suffiks u{k- s umenь{itelьno-laskatelьnыm zna~eniem "izbu{ka, solovu{ka, a inogda s ottenkom peйorativnosti "komnatu{ka яvlяetsя produktivnыm. KO Suщestvitelьnыe s suffiksom ko v makedonskom яzыke obrazuюtsя ot osnov suщestvitelьnыh (zajko "zaй~ik ot zajak "zaяc ), prilagatelьnыh/pri~astiй (nemienko "grяznulя" ot nemien "ne mыtый ) i glagolov (pla~ko "plaksa" ot pla~e "plakatь ). Umenь{itelьno-laskatelьnый ottenok яrko vыraèn u suщestvitelьnыh, obozna~aющih rodstvennikov ili raspoloènie k kakomu-libo licu, a takè u li~nыh imen. Primerы iz teksta romana: sinko ot sin "sыn"; ~i~ko ot ~i~o "dяdя, brat otca (эkspressivnый ottenok po~ti otsutstvuet); Ilko ot Ilija (mu`skoe imя). Sleduet otmetitь, ~to v nekotorыh slu~aяh suщestvitelьnыe s suffiksom ko mogut imetь peйorativnый ottenok: partalko "oborvanec ot partal "trяpka ; serko ot sere "ispra`nяtьsя, boяtьsя (v dannom primere otricatelьnый ottenok imeet i sama osnova):

110 109 Taa ve~er i posledniot serko moè{e da izdrì sekakva kazna. (100) V tot ve~er i posledniй trus mog vыderàtь lюboe nakazanie. (93) Suщestvitelьnыh s suffiksom ko, obrazovannыh ot prilagatelьnыh/pri~astiй, u Чingo ne obnaruèno. Suffiks ko moèt prisoedinяtьsя k slo`nыm obrazovaniяm, vnosя v nih эkspressivnый ottenok, naprimer: seznajko "vseznaйka, no takih primerov v issleduemom tekste ne naйdeno. OK, ЧOK Suffiks ok, kak i v russkom яzыke, imeet umenь{itelьnolaskatelьnoe zna~enie. S ego s pomoщью obrazuюtsя suщestvitelьnыe mu`skogo roda: sinok ot sin Sr. rus. : "sыnok ot "sыn. V otli~ie ot russkogo яzыka v makedonskom яzыke obrazovaniя s suffiksom ok s эkspressivnыm zna~eniem dostato~no ograni~enы. Ob эtom pi{ut i K.Koneski 14, ssыlaяsь v ~astnosti na to, ~to v Slovare makedonskogo яzыke privoditsя li{ь desяtok takih suщestvitelьnыh, i S.Veleva 15, otme~aя ~to dezaktualizaciя deminutivnыh obrazovaniй s suffiksom ok privodit k ih arhaizacii s to~ki zreniя standartnoй яzыkovoй normы (obы~no upotreblяюtsя obrazovaniя s suffiksom ~e: sin~e). EC Suffiks ec s umenь{itelьno-laskatelьnыm zna~eniem v makedonskom яzыke, kak i v russkom, яvlяetsя dostato~no produktivnыm. S ego s pomoщью obrazuюtsя suщestvitelьnыe mu`skogo roda. Naprimer: bratec ot brat sr. rus.: "bratec" ot "brat. S эtim suffiksom obrazuюtsя i novыe slova: kapitalec ot kapital "kapitalec ot "kapital. V tekste romana obnaruènы sleduющie suщestvitelьnыe s suffiksom ec: ìvotec ot ìvot "ìznь ; ~ove~ec ot ~ovek "~elovek ; crvec ot crv "~ervяk O~igledno taa ne be{e premnogu izraduvana, ne{to kako da ja grize{e crvec. (77) O~evidno, ona ne sli{kom obradovalasь, ee kak budto to~il nekiй ~ervя~ok. (74) E Suffiks e imeet laskatelьnoe ili umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie. 14 К. Конески Зборообразувањето во современиот македонски јазик, Скопје, стр С. Велева Тенденции во зборообразувањето во македонскиот јазик. Скопје, 2006, стр. 131

111 110 Modelь obrazovaniя suщestvitelьnыh s эtim suffiksom яvlяetsя produktivnoй. Suffiks e prisoedinяetsя v osnovnom k suщestvitelьnыm mu`skogo roda, reè ènskogo, i sovsem redko srednego roda, ~to podtver`daetsя sobrannыm materialom: V tekste naйdenы sleduющie suщestvitelьnыe s suffiksom e s ukazannыm zna~eniem: a) obrazovannыe ot suщestvitelьnыh mu`skogo roda: ~ove~e ot ~ovek "~elovek ; stri~e ot striko "dяdя ; {utra~e ot {utrak "durak ; pustiwa~e ot pustiwak "strannik ; prste ot prst "palec ; nose ot nos "nos ; jazi~e ot jazik "яzыk ; yvere ot yver "zverь ; sokole ot sokol "sokol ; noè ot no` "no` ; obla~e ot oblak "oblako ; zra~e ot zrak "lu~ ; poto~e ot potok "potok. Mu`skie imena v romane: Leme ot Lem, Ile ot Ilija, Sile ot Siljan, Sekule ot Sekula. Чudno izgleda{e toa malo ~ove~e vo toj prikve~eren ~as, srede decata, vo pustiot, vo gluviot dom. (98) Чudno vыglяdel эtot malenьkiй ~elove~ek v predve~erniй ~as sredi deteй, v pustom i gluhom dome. (91) b) obrazovannыe ot suщestvitelьnыh ènskogo roda: noè ot noga "noga ; uste ot usta "rot ; ma~e ot ma~ka "ko{ka ; vujne ot vujna "tetka. Interesno, ~to pri prisoedinenii suffiksa e k suщestvitelьnыm mu`skogo i ènskogo roda, oni menяюt rod na sredniй: malo tenko slabo zra~e (76) "tonkiй slabый lu~ik" (73); nekoe malo obla~e (99) "malenьkoe obla~ko (93); dobro vujne (13) "dobraя tetu{ka (13) v) obrazovannыe ot suщestvitelьnыh srednego roda: o~e ot oko "glaz So sitni ìvi o~iwa gleda{e od dete vo dete... (98) Malenьkimi bыstrыmi glazkami on smotrel na nas, perevodя vzglяd to na odnogo, to na drugogo... (91) CE V makedonskom яzыke suffiks ce, kak i v russkom яzыke, imeet umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie, naprimer: ogledalce "zerkalьce, vince "vinco. Suffiks ce яvlяetsя dostato~no produktivnыm. Pri эtom obы~no on prisoedinяetsя k suщestvitelьnыm srednego roda, v to vremя kak k suщestvitelьnыm mu`skogo i ènskogo roda suffiks ~e. Takaя differenciaciя suffiksov obuslovlena foneti~eskimi pri~inami i zavisit glavnыm obrazom ot osnovы, k kotoroй suffiks prisoedinяetsя. Osnovы suщestvitelьnыh srednego roda ~aщe vsego okan~ivaюtsя na sonant (l, n, r, v) ili vzrыvnoй

112 111 soglasnый (t, k). Ponяtno, ~to gruppa soglasnыh, obrazovannaя pri pribavlenii suffiksa ce leg~e dlя proizno{eniя, ~em pri prisoedinenii suffiksa ~e. Privedem primerы iz Чingo: ogledalce ot ogledalo "zerkalo ; kandilce ot kandilo "lampada ; telce ot telo "telo ; selce ot selo "selo ; sirence ot sirewe "brыnza ; uvce ot uvo "uho ; drvce ot drvo "derevo ; kopitce ot kopito "kopыto ; okce ot oko "glaz Osnovno u~ili{te zavr{il so odli~en uspeh vo rodnoto selce... (112) S otli~iem zakon~il v rodnom gorodke {kolu... (105)... go pra{av edna{ tivko na uvce. (156)... sprosil я ego odna`dы tiho, na u{ko. (146) ENCE Suffiks ence imeet umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie. Podobno suffiksu ce ~aщe upotreblяetsя s suщestvitelьnыmi srednego roda: detence ot dete "rebenok ; ku~ence ot ku~e "sobaka ; pilence ot pile "cыplenok ; steblence ot steblo "stebelь ; cve}ence ot cve}e "cvetok ; mestence ot mesto "mesto ; }ebence ot }ebe "odeяlo. Ne }e ima mesto na zemjava za tebe, nitu edno mestence, seedno }e te progonuvaat, neprestajno kako nekoe malo, isfrleno ku~ence. (117) Ne budet na Zemle tebe mesta, nikakogo meste~ka, otovsюdu tebя budut besprestanno gnatь, kak щenka, kotorogo vыbrosili iz doma. (109) Suffiks ence otli~aetsя ot ce bolь{eй эkspressivnostью. On moèt prisoedinяtьsя takè k suщestvitelьnыm mu`skogo i ènskogo roda: tatence ot tatko "otec ; vnu~ence ot vnuk "vnuk ; mom~ence ot momok/mom~e "parenь, malь~ik ; vrap~ence ot vrabec/vrap~e "vorobeй ; nosence ot nos "nos ; devoj~ence ot devojka/devoj~e "devu{ka, devo~ka. Pri эtom imeюt mesto parallelьnыe obrazovaniя, naprimer:... ni{to ne }e ostane od nejzinoto male~ko, {ilesto nose, ~prtesto, slatko vrap~e{to nosence. (51) ni~ego ne ostanetsя ot ee ostrenьkogo malenьkogo nosa, kurnosogo vorobьinogo nosika. (48) ICA Suffiks ica imeet umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie i prisoedinяetsя k suщestvitelьnыm ènskogo roda, okan~ivaющimsя na a: vodica ot voda "voda" Sr. rus. : "vodica ; maj~ica ot majka "matь, mama ; rakiica ot rakija "rakiя, vodka ; ili reè na soglasnый: krvca ot krv "krovь

113 112 [to ne pie{e, stavi i koren od kopriva, odnekade se iznajde i rakiica... (71) Чego tolьko ne pil, prikladыval korenь krapivы, otkuda-to i samogon~ika na{el... (68) V tekste estь odin primer suщestvitelьnogo s suffiksom ica s ottenkom laskatelьnosti, obrazovannogo ot prilagatelьnogo: starica ot stara "staraя Edni govorea deka staricata ne e sosema pri sebe, pobuneta e malku... (134) Govorili, ~to staru{ka ne sovsem v sebe, nemnogo tronulasь...(125) Li~nыe imena s эtim suffiksom obы~no imeюt laskatelьnoe zna~enie. Primer iz romana: Danica. Neobhodimo otmetitь, ~to v sovremennom яzыke vmesto suffiksa ica ~aщe upotreblяetsя bolee novыe suffiksы (solzica/solzi~ka/ solzi~e ot solza sleza ). IЧKA Suffiks i~ka v makedonskom яzыke, kak i v russkom, imeet umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie. (Sr. rus.: sestri~ka, vodi~ka.) On prisoedinяetsя k suщestvitelьnыm ènskogo roda. V tekste naйdenы sleduющie primerы s suffiksom -i~ka: babi~ka ot baba "baba ; gu{teri~ka ot gu{ter "ящerica ; glavi~ka ot glava "golova ; ìli~ka ot ìla "ìla ; kosi~ka ot kosa "volosы ; du{i~ka ot du{a "du{a ; vodi~ka ot voda "voda ; reki~ka ot reka "reka ; strui~ka ot struja "struя ; pesni~ka ot pesna "stihotvorenie, pesnя ; igli~ka ot igla "igla ; sobi~ka ot soba "komnata ; masi~ka ot masa "stol ; ga}i~ki ot ga}i "trusы (mn.~.)... ne{to toplo kako strui~ka vleguva{e vo mene... (14)...teplo vlivalosь v menя tonkoй struйkoй... (13) Tatenceto napravi u{te stotina krugovi okolu drvoto, se taka teraj}i si ja pesni~kata... (37) Papo~ka obo{el derevo raz sto, napevaя odnu i tu è pesenku... (36). Эtot suffiks яvlяetsя produktivnыm. Чasto zamenяet suffiks ica: babi~ka, babica ot baba "baba ; gu{teri~ka, gu{terica ot gu{ter "ящerka. ЧE Suщestvitelьnыe s эtim suffiksom takè imeюt umenь{itelьno-laskatelьnый ottenok v zna~enii. V osnovnom suffiks ~e prisoedinяetsя k suщestvitelьnыm mu`skogo i ènskogo roda. Suщestvitelьnыe srednego roda s эtim suffiksom vstre~aюtsя redko, potomu ~to эkspressivnый ottenok v nih obы~no vnosit suffiks

114 113 ce, ence. V tekste romana mы na{li takie primerы s suffiksom ~e, kotorый prisoedinen k suщestvitelьnыm srednego roda: magar~e ot magare "osel ; drv~e ot drvo "derevo (parallelьno vstre~aem i formu drvce); per~e ot pero "pero ; pil~e ot pile "cыplenok (parallelьno upotreblяetsя i forma pilence). Suffiks ~e яvlяetsя odnim iz samыh produktivnыh suffiksov, pridaющim suщestvitelьnыm mu`skogo i ènskogo roda umenь{itelьno-laskatelьnoe zna~enie. On moèt prisoedinяtьsя k osnove lюbogo suщestvitelьnogo, kotoroe moèt imetь эkspressivnый ottenok. Po semantike obrazovaniя s suffiksom ~e mo`no razdelitь na sleduющie gruppы: a) suщestvitelьnыe, obozna~aющie ~asti tela: glav~e ot glava "golova ; muskul~e ot muskul "muskul ; kov~e ot kos~e - koska "kostь ; musta~e ot mustak "us ; zap~e ot zab "zub ; opav~e ot opa{ka "hvost b) suщestvitelьnыe, obozna~aющie ìvotnыh, ptic i nasekomыh: kow~e ot kow "lo{adь ; ìvin~e ot ìvina "doma{nяя ptica ; biol~e ot bivol "buйvol ; gluv~e ot gluvec "mы{ь ; kokov~e ot koko{ka "kurica ; sokol~e ot sokol "sokol ; slavej~e ot slavej "soloveй ; gulap~e ot gulab "golubь ; polàv~e ot polàv "ulitka ; rip~e ot riba "rыba ; bubal~e ot bubalka "buka{ka v) suщestvitelьnыe, obozna~aющie predmetы i konkretnыe ponяtiя: dom~e ot dom "dom ; kaldrm~e ot kaldrma "mostovaя ; vratni~e ot vratnica "kalitka ; koli~e ot kola "telega ; salon~e ot salon "salon ; sop~e ot soba "komnata ; kaput~e ot kaput "palьto ; fustan~e ot fustan "platьe ; zbor~e ot zbor "slovo ; tefter~e ot tefter "bloknot ; lis~e ot list "list ; sanda~e ot sandak "sunduk ; kufer~e ot kufer "~emodan ; krevet~e ot krevet "krovatь ; grn~e ot grnec "gor{ok ; postel~e ot postela "postelь ; lep~e ot leb "hleb ; laì~e ot laìca "lo`ka ; {e}er~e ot {e}er "sahar ; gnoj~e ot gnoj "peregnoй ; borin~e ot borina "lu~ina ; trn~e ot trn "kolю~ka ; ven~e ot venec "venok ; karpuv~e ot karpuz "arbuz ; kamban~e ot kambana "kolokol ; pesok~e ot pesok "pesok ; trev~e ot treva "trava ; rit~e ot rid "holm ; kat~e ot kat "ugol ; meur~e ot meur "puzыrь ; kam~e ot kamen "kamenь ; {uplin~e ot {uplina "polostь ; otvor~e ot otvor "otverstie ; sekir~e ot sekira "topor ; klop~e ot klopec "klubok ; {ami~e i {amiv~e ot {amija "platok ; nastin~e ot nastinka "prostuda ; bol~e ot bol "bolь ; plamen~e ot plamen "plamя ; minut~e ot minuta "minuta g) suщestvitelьnыe, obozna~aющie lic: brat~e ot brat "brat ; star~e ot starec "starik ; drugar~e ot drugar "tovariщ ; mom~e ot momok "parenь ; devoj~e ot devojka

115 114 "devo~ka ; balerin~e ot balerina "balerina ; artiv~e ot artist "artist ; budal~e ot budala "durak ; avol~e ot avol "~ert ; ajvan~e ot ajvan "bыdlo, bezdelьnik (imeetsя peйorativnый ottenok). Li~nыe imena v romane s suffiksom ~e: Todor~e ot Todor, Terziv~e ot familii Terzioski (52). Na masi~kata otvoreno leè{e celo sanda~e (vojni~ko kufer~e)... (120) Na stolike stoяl otkrыtый sundu~ok, armeйskiй ~emodan~ik... (110)... se prpelka vo maloto, smrdlivo sop~e. (120) -... me~etsя v tesnoй smradnoй komnatu{ke. (111) Se obloùvam deka ti do{lo slavej~eto! (122) Gotov posporitь, ~to k tebe priletel solovu{ka! (113) V opredelennom kontekste suщestvitelьnыe s suffiksom ~e mogut imetь uni~iìtelьnый, peйorativnый ottenok. Privedem primer iz romana: Tatenceto me gleda i kako so umilen glas da mi veli: - Ti se dopa a li vo dom~evo, kaì {to ne mi ti dostiga, tatenceto se }e stvori za moeto sokol~e, -... od strav mu se dobliùvam da ne me zapne od podaleku, da ne mi go skine glav~eto, ta bez glav~e da ostanam. (38) Papo~ka smotrit na menя i budto s umileniem govorit mne: Nravitsя li tebe v dome, skaì, ~ego tebe ne hvataet, papo~ka vse sdelaet dlя svoego sokolika, -... я pribliàюsь k nemu ot straha, ~tobы ne ogrel izdaleka, a ne to golova otletit, bez golovu{ki ostanusь. (37) ЧO Suщestvitelьnыe s suffiksom ~o, po svidetelьstvu B.Markova 16, ~asto upotreblяюtsя v narodnыh skazkah i otli~aюtsя pod~erknutoй laskatelьnostью: vol~o ot volk "volk Mu`skie imena: Van~o, Angel~o. V tekste romana podobnыe primerы ne obnaruènы. ULE Эtot suffiks s umenь{itelьno-laskatelьnыm zna~eniem яvlяetsя dostato~no produktivnыm i moèt prisoedinяtьsя k suщestvitelьnыm vseh treh rodov:bratule ot brat "brat ; bradule ot brada "boroda ; par~ule ot par~e "kusok. Suщestvitelьnыm, obozna~aющim ìvыe suщestva, эtot suffiks obы~no pridaet umenь{itelьnoe zna~enie: detule ot dete "rebenok. No osnovnoe zna~enie suffiksa ule laskatelьnoe. V naйdenы dva primera s suffiksom ule: 16 Б. Марков. Наставки со експресивно значење кај именките. Филозофски факултет. Годишен зборник, кн. 21. Скопје, стр. 292

116 115 licule ot lice "lico noùle ot noga "noga I noùliwata i se takvi... (51) I no`ki u nee takie è... (48) U[, UЧ Suffiks u{/ u~ pridaet li~nыm imenam laskatelьnый ottenok v zna~enii (Radu{, Klimu{), a naricatelьnыm peйorativnый (glavu{/glavu~ "bolь{egolovый ~elovek ). V tekste romana imeetsя odin primer s suffiksom u{-:andru{a "kli~ka sobaki". Veroяtno, slovo celikom zaimstvovano iz russkogo, hotя mo`no predpoloìtь, ~to ottenok laskatelьnosti, ishodящiй ot suffiksa, oщuщaetsя i nositelяmi makedonskogo яzыka. Edinstven negov prijatel i drugar be{e silnoto i mo{ne verno ku~e Andru{a. (35) Edinstvennыm ego tovariщem i drugom bыl svirepый i vernый pes Andrю{a. (33) Rassmotrev inventarь suffiksov sovremennogo makedonskogo яzыka, pri pomoщi kotorыh obrazuюtsя suщestvitelьnыe s эkspressivnoй semantikoй, na primere issledovaniя teksta romana «Bolь{aя Чingo, mo`no sdelatь vыvod, ~to sredi suffiksov s augmentativnыm, augmentativno-peйorativnыm i peйorativnыm zna~eniem naibolee produktivnыm яvlяetsя suffiks i{te. Sredi suffiksov s umenь{itelьnыm, umenь{itelьnolaskatelьnыm i laskatelьnыm zna~eniem naibolee produktivnыmi яvlяюtsя e i ~e (pri obrazovanii suщestvitelьnыh mu`skogo i ènskogo roda), ka, i~ka (pri obrazovanii suщestvitelьnыh ènskogo roda), ce, ence (pri obrazovanii suщestvitelьnыh srednego roda). Sleduet otmetitь, ~to v makedonskom яzыke nablюdaюtsя morfonologi~eskie ~eredovaniя soglasnыh (k:~, g:`, c:~, {:v, s:v) i glasnыh (a: ø, e: ø), kotorыe яvlяюtsя regulяrnыmi. Zvonkie soglasnыe oglu{aюtsя pered gluhimi. Nesomnenno to, ~to яzыk romana «Bolь{aя Чingo, vыdaющegosя mastera slova, ìvoй i obraznый, daet lingvistam bogateй{iй material dlя issledovaniя, a ~itatelяm dostavlяet ogromnoe эsteti~eskoe nasla`denie.

117 116 Bibliografiя B. Koneski. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1976 R. Usikova. Grammatika makedonskogo literaturnogo яzыka. Moskva, 2003 S. Veleva. Tendencii vo zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik, Skopje, 2006 V. V. Vinogradov. Russkiй яzыk, Moskva, K. Koneski Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik, Skopje, Re~nik na makedonskiot jazik. Skopje Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik. Skopje Obraten re~nik na makedonskiot jazik. Skopje B. Markov Osnovnite zna~ewa na sufiksot -i{te. Makedonski jazik XIII-HIV, B. Markov Derivatite na nastavkata -ica vo sovremeniot makedonski jazik. Makedonski jazik XXX, B. Markov. Nastavki so ekspresivno zna~ewe kaj imenkite. Filozofski fakultet. Godi{en zbornik, kn. 21. Skopje, B. Markov Pregled na zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik. Predavawa na XVI seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Skopje 1983.

118 117 Mihajlo Georgievski MAKEDONSKO-ITALIJANSKITE VRSKI VO 16 VEK VO SVETLINATA NA PEЧATARSKATA AKTIVNOST NA PRVIOT MAKEDONSKI PEЧATAR JAKOV OD KAMENA REKA VO VENECIJA I KNI@ARNICATA NA KARA TRIFUN VO SKOPJE Makedonsko-italijanskite vrski imaat dolga i svetla tradicija. U{te svetite bra}a Kiril i Metodij vo sredinata na 9 vek go odràa Slovoto Bo`jo vo Rim na jazikot od makedonskite Sloveni od solunskoto-makedonsko jazi~no podra~je i so toa izvr{ija oficijalna verifikacija na slovenskiot jazik kako slu`ben jazik. Vo 14 i 15 vek branovite na humanizmot i renesansata od Italija dopiraat i do Makedonija i imaat silen odraz vo duhovnata kultura kaj makedonskite kulturni dejci od toa vreme. Ovde vo prv plan se misli na Varlaamistite predvodeni od prilep~anecot Grigorij Akindin vo 14 vek. 1 Vo 16 vek svetla to~ka vo makedonsko-italijanskite kulturni vrski igra pe~atarskata aktivnost na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka vo Venecija, kako i otvoraweto na prvata kniàrnica na Balkanot vo Skopje, preku koja se distribuirani slovenski knigi pe~ateni vo Venecija. So cel podobro da ja prikaème pe~atarskata dejnost na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka, }e ja dademe nakuso istorijata na pe~atnicata, sopstvenost na crnogorskiot pe~atar i kulturen deec Boìdar Vukovi}, vo koja Jakov ja zapo~nal svojata pe~atarska dejnost. Poznato e deka po simnuvaweto od vlast na \ura Crnoevi}, Turcite zavladeale i so slobodarska Crna Gora. Polo`bata na crnogorskiot narod kako i kaj drugite narodi pod tursko vladeewe, se vlo{ila, a crnogorskite blagorodnici se na{le pred dilema dali da go primat islamot i taka da gi so~uvaat svoite klasni privilegii ili da ja napu{tat svojata zemja. Onie {to ne go primile islamot obi~no 1 Илија Велев, Византиско-македонската припадност на средновековните книжевници со посебен осврт врз Григориј Акиндин, Современост бр. 1-2, од 1985 год

119 118 zaminuvale vo Venecija na slu`ba, a nekoi se povlekuvale vo planinite na Gorna Zeta. 2 Kon grupata {to se odlu~ila za Venecija spa a i istaknatiot crnogorski kulturen deec Boìdar Vukovi}, koj, zaedno so simnatiot crnogorski vladetel \ura Crnoevi} ja napu{til Crna Gora i zaminal za Italija. 3 Za ìvotot na Boìdar Vukovi}, koj ja napu{til svojata rodna grutka i oti{ol vo Venecija da pe~ati bogoslu`beni knigi na crkovnoslovenski jazik, ne se znae mnogu. So sigurnost se znae samo ona {to samiot go kaàl vo predgovorite i vo pogovorite vo svoite pe~ateni knigi. Taka, vo pogovorot na Molitvenikot od 1520 godina kaùva deka do{ol vo Venecija od "zemlje Dioklitije eè jest v predeleh makedonskih ot grada naricajemago Podgorica i deka so golem trud, po`rtvuvanost i materijalni sredstva po~nal da ja pe~ati knigata za svojot slovenski hristijanski svet ili, kako {to pi{uva ponatamu: "ne dah sebe ni mala pokoja, malo è i o~ima moima dremanie, ni po{tedah ot imeni moih jeè mi dal est Gospod Vo svojata pe~atnica {to najverojatno ja otvoril vo 1519 godina, Boìdar Vukovi} izdal pove}e slovenski bogoslu`beni knigi i toa: Slu`benik od 1519 godina, Psaltir so Чasoslovec vo 1519/20 godina, Molitvenik vo 1520 god., Slu`benik vo 1527 god., Molitvenik vo 1536 god., Oktoih vo , Prazni~en minej ili Sobornik otpe~aten vo god., i kolku {to e poznato dosega, poslednata kniga otpe~atena od Boìdar Vukovi} e Molitvenikot ili Trebnik, otpe~aten okolu god. 5 Se misli deka okolu 1540 godina Boìdar Vukovi} umrel i negovata pe~atnica ja nasledil negoviot sin Vicenco Vukovi}. Toj vo 1546 godina go izdal Psaltirot so posledovanie vo koj go dal svojot proglas do site visoki crkovni dostoinstvenici i vladeteli na balkanskite hristijanski zemji vo koj se veli: "Epistola Gospodina Vicenca Vukovi}a. V Isusu Hristu mnogo po~tovanim otcem, patrijarhom, arhiepiskopom, biskupom, jerejom, kaloerom i ostali redovnikom i tolikoe blago~estnim vladavicam i kraljem Macedonie, [ervie, Bosne, Srimske zemje i ostalim knezom hristijanskim velikim i malim ovogaje jezika kni`nikom, kako bratie, gospodi i zemljakom svojim Vicencom Vukovi} a latinskim jezik Dela Ve~a imenovan, velemilom pozdravljenije... Na krajot od proglasot Vicenco gi moli 2 Јагош Јовановић, Стварање Црногорске државе и развој црногорске националности. Цетиње 1948, Љ. Стојановић, Старе српске штампарије. Беoград, 1902 год, И. Каратаевq, Описание слав3но-русскихq книг т.i. Санкт Петербург 1883, Податоците се дадени според И. Каратаев, сп. дело оп. бр.15, 44-47; оп. бр.16, 47-52; оп. бр.17, 52-56; оп. бр.22, 69-74; оп. бр.26, 77-80; оп. бр.29, 83, 88; оп.бр.31, 89-98; оп. бр.33,

120 119 site goreimenuvani faktori da mu ispra}aat rakopisni knigi za da gi pe~ati "za spomen i hvalu Hristovu, kako bi mogli priti vo sveto kraljevstvo... 6 Izgleda deka na ovaa molba nikoj ne mu se odzval, taka Vicenco gi prepe~atil samo knigite od tatko mu i toa: "Psaltirot so posledovanie vo 1546 godina, "Molitvenikot vo 1547 godina, "Sluèbnikot vo 1554 godina, "Posniot triod vo 1561 godina. Istata godina go prepe~atil Psaltirot so posledovanie i tuka zastanal. Od tehni~ka strana, knigite na Vicenco mnogu zaostanuvaat od onie {to gi nape~atil Boìdar Vukovi}. Moèbi poradi ovie pri~ini ili poradi toa {to ne daval ni{to novo, knigite na Vicenco ne nai{le na {irok priem kaj ju`noslovenskite narodi. Poradi toa, Vicenco Vukovi} potoa ne pe~atel knigi, ami ja dal pe~atnicata pod naem, a moèbi i ja prodal na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka. Osnovnite podatoci za potekloto i pe~atarskata dejnost na Jakov od Kamena Reka gi doznavame od pogovorot vo edinstvenata dosega poznata kniga pe~atena od nego "Чasoslovot, otpe~aten vo Venecija vo 1566 godina. Vo pogovorot, pokraj drugoto, se veli: "So mislata na golemiot Bog Gospod na{ Isus Hristos se trudev za ova pi{uvawe (jas) nedostojniot i najmal me u lu eto imenuvan Jakov, se trudev podolgo vreme i godini za ova delo kako sveta kniga. Izlegov od Makedonija od mojata tatkovina i dojdov vo zapadnite strani blizu stariot Rim vo gradot Venecija i tamu najdov stari kalapi od Boìdar vojvoda i negoviot sin Vicenco od mnogu vreme neupotrebuvani i po~nav da ja pi{uvam ovaa mala kniga "Чasoslovec preku cela godina od septemvri do avgust... Jas, Jakov od rodnoto mi mesto {to se nao a vo polite na Osogovskite Planini blizu do Kalajskiot grad (se misli na ]ustendil) od mestoto nare~eno Kamena Reka od sve{teni~ko pleme poznato vo toj kraj od damne{ni vremiwa. Po~nav da ja pi{uvam ovaa kniga vo 7074 (1566 godina) vo maj petnaesetti den, a ja zavr{iv vo avgust triesettiot den vo velelepniot grad Venecija. 7 Zasega ovie podatoci se edinstveni informacii za Jakov, no moèbi so tekot na vremeto }e se otkrijat nekoi arhivski materijali pa taka pove}e }e se rasvetli likot i dejnosta na Jakov. No i ona {to e kaàno vo ovoj pogovor frla izvesna svetlina kon ìvotot i deloto na Jakov. Prvo se dava nepobitna informacija za potekloto na Jakov, a toa e Kamena Reka, mesto {to se nao alo vo blizina na dene{na Kamenica, a sega postoi samo kako toponim {to se nao a vo polite na 6 Исто, Од Поговорот на Часословот напечатен од Јаков од Камена Река (превод на македонски литературен јазик М.Г.)

121 120 Osogovskite Planini blizu ]ustendil, koj porano se vikal Kalajski grad, pa ottamu do{lo i do zabuna kaj I. Karataev koj go identifikuval Kola{in. 8 Denes site ve}e znaat deka Karataev napravil gre{ka vo svojot opis i toa ne e diskutabilno. Malku e ~udno kako moglo od edno malo zafrleno mesto vo severoisto~na Makedonija da izleze ~ovek koj{to }e otide duri do Venecija da pe~ati knigi. Toa n natera da izvr{ime terensko istraùvawe vo krajot od kade {to poteknuva Jakov i dojdovme do soznanie koe dava izvesen odgovor na ova pra{awe. Vo toj kraj vo sredniot vek do{le germanski rudarski plemiwa nare~eni Sasi i ovde kopale ruda. Tie bile so pogolema tehni~ka kultura otkolku makedonskite Sloveni i sekako izvr{ile vlijanie kaj domorodnoto naselenie od ~ii redovi izlegol Jakov kako sin na popovska familija. Vo neposredna blizina na Kamena Reka, dene{na Kamenica na okolu pet kilometri i denes postoi selo koe se vika Sasa, a isto taka i rudnik za eksploatacija na olovo i cink pod istoto ime. S u{te se za~uvani germanski imiwa i toponimi kako {to e na primer Rote, s. [legovo i dr. Najdovme i ostatoci od stari tehni~ki napravi so koi raspolagale Sasite vo toj kraj. So izvesna tehni~ka kultura so koja raspolagal, Jakov lesno se sna{ol so starite kalapi od pe~atnicata na Boìdar Vukovi} ili kako {to veli toj: "od mnogu vreme neupotrebuvani i po~nal da ja pe~ati svojata kniga "Чasoslovec vo maj, a ja zavr{il vo avgust 1566 godina. Spored vremeto za koe ja otpe~atil knigata, za samo tri do ~etiri meseci, moè da se pretpostavi deka Jakov imal izvesno pe~atarsko iskustvo i bil, sekako, mnogu trudoqubiv. Knigata na Jakov e nape~atena so crkovnoslovenska kirilica. Naslovite, inicijalite i delovi od tekstot se pe~ateni so crvena boja. Iluminacijata e izrazena preku inicijali i znamenca. Ima 33 kvaternioni. [triftot e siten i vo polna stranica ima 22 reda. Paginacijata e so latinski bukvi i so rimski broevi na prvite ~etiri lista do kvaternionot. Vo nea ima 31 iluminacija i 47 znamenca i viweti. Toa e edna od najbogatite, poglednata od tehni~ka i umetni~ka strana, knigi otpe~ateni vo pe~atnicata na Boìdar Vukovi}. Vo istata pe~atnica vo 1569 godina e otpe~atena knigata "Psaltir so posledovanie nape~atena od Jerolim Zagurovi} od Kotor i Jakov Krajkov od Sofija. Vo pogovorot na ovaa kniga, pokraj drugoto, se kaùva deka vo Skopje postoela kniàrnica na Kara Trifun. Poto~no eve {to se veli: "... i a{te komu koja potreba voshotet ot svetih knigto vsa sija sut prenesena v mesto Skopje u Kara Trifuna 9. 8 И. Каратаевq, сп. дело, Од Поговорот на Псалтирот со последование од 1569 година (го даваме во оригинален јазик а со современ македонски правопис) за Кара Трифун види: Харалампие Поленаковић, Кара

122 121 Od ova se gleda deka knigite od ovaa pe~atnica se ispra}ani vo Skopje od kade {to se raznesuvani na celiot slovenski jug. Toa e dragocen dokument koj dovolno jasno zboruva za sorabotkata me u crnogorskata pe~atnica na Boìdar i Vincenco Vukovi} vo Venecija i makedonskata kniàrnica na Kara Trifun vo Skopje vo 16 vek. Od istite pe~atari vo 1570 godina izlegla od pe~at i knigata "Molitvenik (Trebnik). 10 Postoi vo naukata, osobeno vo bugarskite nau~ni krugovi, mislewe deka Jakov od Kamena Reka, odnosno Jakov Krajkov od Sofija e edno isto lice. Nie mislime deka, sepak, stanuva zbor za dve lica. Ako Jakov prvo se potpi{al kako Jakov od Sofija, a potoa, otkako go zapoznala javnosta, se potpi{al kako Jakov od Kamena Reka, edno malo i zafrleno mesto, }e ima{e nekakva logika, no vaka, vo obraten red, mislime deka nema nikakva logika. Blagodarenie na pe~atarskata dejnost na Jakov vo pe~atnicata na Boìdar Vukovi}, a osobeno na posredni{tvoto na Kara Trifun vo Skopje, kako i red drugi okolnosti, mnogubrojni izdanija od slovenskata pe~atnica vo Venecija bile prisutni vo Makedonija. Denes Makedonija e edna me u najbogatite slovenski zemji so izdanija od venecijanskata slovenska pe~atnica. Pojavata na kniàrnicata na Kara Trifun vo Skopje ne e slu~ajna. Kako glaven element, koj vlijael za otvoraweto na ovaa kniàrnica e, sekako, razvienosta na trgovskite vrski na Skopje, Sofija i Novi Pazar so zapadniot svet koi do prvite vekovi na turskoto vladeewe bile glavni trgovski centri vo sredi{teto na Balkanskiot Poluostrov. Skopje bil glavno stovari{te na koà, volna i vosok {to se proizveduvale vo bogatite sto~arski krai{ta na Severna Makedonija. Od Skopje ovie stoki se iznesuvale so karvani za Dubrovnik, Venecija i za cela Italija. Vo Skopje imalo i stara dubrovni~ka kolonija i italijanski trgovci. Od vremeto koga Kara Trifun ja otvoril svojata kniàrnica vo Skopje postoi dokument {to se ~uva vo Venecijanskata arhiva, vo koja anonimniot sopatnik na pratenikot Antonio Barbaro vo svojot dnevnik vo 1556 godina go soop{tuva slednoto: "Vo grad Skopje se nao a golemo koli~estvo koì, koi se glaven trgovski artikl, tamu ima dosta vosok, koj se ispra}a preku Alesijo za Ankona i Venecija, tamu ìveat mnogu Evrei, a me u hristijanite ima i dubrov~ani. Ovie razvieni trgovski vrski na Skopje so prekumorskite gradovi pridonesle kniàrskiot materijal od Venecija bez te{kotii Трифун и издања Божидара Вуковића на терену Македоније. Штампарска и книжевна дјелатност Божидара Вуковића Подгоричанина. Титоград, ЦАНУ 1986, И. Каратаевq, сп. дело, 171.

123 122 da se prenesuva vo Skopje i kako plod na toa e otvoraweto na makedonskata kniàrnica na Kara Trifun vo Skopje. Drug moèn element {to vlijael za otvorawe na ovaa kniàrnica ili stovari{te vo Skopje e toa {to vo 1557 godina bila formirana Pe}skata patrijar{ija a pod nejzina duhovna vlast bile pove}e makedonski krai{ta kako: Skopje, Tetovo, Kumanovo, [tip, ]ustendil, Kratovo, Dupnica, Samokov i Rilskiot manastir koi dotoga{ bile pod Carigradskata patrijar{ija. Za {ireweto na bogoslu`benite knigi napi{ani na crkovnoslovenski jazik Skopje bil najpogoden, bidej}i se nao al vo centarot na ovie krai{ta. Na toj na~in skopskata kniàrnica na Kara Trifun stanala glaven {iritel na slovenskite crkovni knigi od [ara do Rila Михајло Георгиевски, Македонската печатарска дејност, Скопје 1972,

124 123 Miroslav Kouba ME\U SKOPJE I VENECIJA: JAKOV KRAJKOV I POÊTOCITE NA ILIRSKITE PEÂTENI KNIGI (Makedonija i ilirskiot kulturen identitet XVI XVII vek)...i a{тe komou koja пoтreba, vьsho{тeть oть sтыhь kniгь, тo vьsa sïa souть пrïinesena vъ mesтo Skoпïe ou Kara Trifouna. Jakov Krajkov: Psalтir, Venecija 1569 g. Epohata na XVI vek pretstavuvala opredelen vrv vo vrska so turskoto osvojuvawe na balkanskite zemji so koj bile tesno povrzani, isto taka, horizontite na kulturniot i op{testveniot ìvot. Tradicionalnite centri na slovenskata knièvnost vo ramkite na osmansko-turskiot sistem bile uni{teni ili minimalizirani, kulturnite dejci bile progoneti ili izolirani od ostanatiot del na op{testvoto i mnogu pametnici na slovenskata knièvnost bile odneseni vo stranstvo. Slovenskite manastiri taka stanale re~isi edinstven centar na makedonskata kultura. 1 Vo makedonsko-bugarskiot kontekst vo ova vreme se pojavuva Sofiskata knièvna {kola, koja{to na umetni~ki na~in reflektira sosema nov fenomen: ma~enikot na islamot. Vo tekot na XVI vek zaginale Georgi (\or i) Kratovski, Georgi Novej{i i Nikola Novi, trojca ma- ~enici na hristijanskata vera. Nivnata ma~eni~ka smrt bila prikaàna pred sè vo delata na dvajca avtori Pop Pejo i Matej Gramatik. Nivnite rakopisni ìtija i slu`bi imale simboli~na uloga zatoa {to vo ju`noslovenskiot kontekst prikaàle nova tipologija na hristijanskiot martir. Takov ma~enik vo tekot na svojot ìvot sosema obi~en pripadnik na hristijanskiot milet (na primer, vo vrska so Georgi Kratovski se raboti za talentiran zlatarski majstor), koj odbil pred osmanskite vlasti da se otkaè od hristijanskata vera. 2 Raskaùvaweto na ovie ìtija prodolùva naj~esto so objasnuvaweto na ma~eni~kata 1 Големото значење на манастирите и нивните библиотеки доста исцрпно и систематично го објаснува трудот на М. Георгиевски: Георгиевски, Михајло: Манасtирскиtе библиоtеки и чиtалишtа во Македонија до 1912 gодина, Мисла, Скопје Кон проблематиката на св. Ѓорги Кратовски и неговото место во историјата на културата на Македонија види: Миловска, Добрила: Ѓорѓи Краtовски во книжевнаtа и народнаtа tрадиција, НИО Студентски збор, Скопје 1989.

125 124 smrt. Orientacijata e vo ovoj slu~aj obratna: svetecot ne bil kanoniziran poradi svojata ~udotvorna dejnost, tuku obratno tokmu negovata ma~eni~ka smrt go upatila kon svetite nebesa. 3 Iako Sofiskata {kola pretstavuva eden kompleks na sli~nite umetni~ki vrednosti, jazikot i tvore~kiot pristap kon tematikata, sepak, vo XVI-XVII vek ne bile povrzani samo so hagiografiite. Vo Sofija i vo oblastite na Zapadna Bugarija i vo Isto~na Makedonija rabotel, isto taka, i Jakov od Kamena Reka (Jakov Krajkov), pisatel i eden od prvite makedonski pe~atari. 4 Vo ova izlagawe ne sakame da se zanimavame podlaboko so potekloto na Jakov Krajkov, tuku bi sakale da go utvrdime negovoto mesto vo po{irokite ramki na istorijata na ju`noslovenskite kulturi. Jakov Krajkov spomenuva za sebe deka e roden blizu do gradot Kolosija (dene{en ]ustendil) nedaleku od Kamena Reka, nekade me u 1520 i 1530 g. Za na{ata problematika sepak e va`no deka Krajkov go napu- {til svojot roden kraj i zaminal za Sofija, koja vo ona vreme bila me- u najzna~ajnite gradovi vo evropskiot del na Osmanskata imperija. Za Krajkov so sigurnost moè da se kaè deka bil u~enik na Sofiskata knièvna {kola. Vo Sofija pominal opredeleno vreme, pritoa najverojatno se zapoznal so nekoi od dubrovni~kite ili venecijanskite trgovci. Tokmu trgovcite od Dubrovnik ili od Venecija go zapoznale Jakova ponatamu so pe~ateweto i pe~atenite knigi. A rakopisnata tradicija na Sofiskata {kola ne moèla da gi zadovoli site èlbi i umetni~ki potrebi na Jakov Krajkov. Ovoj pisatel gi sfa}al pe~atenite knigi kako golem predizvik ne samo za svojot rod, tuku za site porobe- 3 Кон проблематиката на мачениците од овој период на културната историја на Македонија види пред сè: Георгиевски, Михајло: Македонски свеtци, Култура, Скопје 1997 и Карагьозов, Панайот: Славянските свети мъченици, Университетско издателство Св. Климент Охридски, София Во науката до ден денешен се водат спорови дали Јаков од Камена Река и Јаков Крајков биле двајца автори и печатари, или се работи за една личност. Проблемот е доста комплициран, исто и ние ќе му посветиме определено внимание на друго место во ова излагање. Во рамките на трудовите што се однесуваат на оваа личносt (или овие личносtи) во поширок јужнословенски контекст (без да ги следиме мислењата за идентитетот и суштината на печатарот Јаков) треба да ги истакнеме пред сè следниве дела од македонско, српско и бугарско потекло на авторите. Во Македонија со почетоците на печатарската дејност се занимава пред сè Михајло Георгиевски (Георгиевски, М.: Македонскаtа pечаtарска дејносt, Мисла, Скопје 1972; Истиот: Прилози од сtараtа македонска книжевносt и кулtура, Менора, Скопје 1997), од бугарската средина потекнува една од најопфатните монографии за Јаков Атанасов, Петър: Яков Крайков. Книжовник. Издател. График XVI век, Наука и изкуство, София Исто така треба да се спомене монографијата за почетоците на јужнословенското печатарство од П. Атанасов: Атанасов, Петър: Начало на българското книгопечатане, Наука и изкуство, София Од српската научна средина може да наведеме, меѓу другото, еден пошироко конципиран труд: Пешикан, Митар; Мано-Зиси, Катарина; Ковачевић, Миљко: Пеt векова срpскоg шtамpарсtва. Раздобље срpскословенске шtамpе XV XVII в., Српска академија наука и уметности Матица српска Народна библиотека Србије, Београд 1994 итн. Поопширниот список на овие монографии и најразлични трудови може сосема јасно (и воедно со тоа исто така симболично) да покаже еден мошне шарен и богат дијапазон на гледиштата и погледите кон проблематиката на Јаков.

126 125 ni ju`noslovenski narodi. So ogled na toa deka pe~atarskite ma{ini se pojavile na po~vata na Makedonija, vo po{iroka smisla, mnogu podocna, Jakov Krajkov trebalo da zamine vo stranstvo. Ne se znae to~nata godina, vo koja Jakov trgnal na pat od Sofija, no vo tekot na 40-tite godini na XVI vek so golema verojatnost prestojuval vo Gra~anica, kade {to vo 1539 g. zapo~nala da raboti tamo{nata manastirska pe~atnica. 5 Jakov rabotel tamu kako slovoslagatel i redaktor. Taka moèl da gi prodlabo~i svoite znaewa od oblasta na knigope~ateweto. Sepak, od dubrovni~kite trgovci znael deka vo Venecija ima slovenska pe~atnica, zatoa re{il da prodolì so svoeto patuvawe. Vo Venecija Jakov se nao a nekade vo 50-tite godini na XVI vek, koga Boìdar Vukovi} ( ), sopstvenikot na slavnata slovenska pe~atnica vo Venecija, ve}e po~inal. Po negovata smrt so pe~atarskata dejnost se zanimaval negoviot sin Vincenco Vukovi}. Dali Jakov Krajkov rabotel zaedno so Vincenco, ne moè da se kaè so sigurnost. Kone~no, po dolgi peripetii i po smrtta na Vincenco, Jakov Krajkov moèl da ja kupi pe~atnicata. Vo 1566 g. Krajkov ja otpe~atil svojata prva kniga Чasoslovec, po format mala kni{ka, za koja ne bile potrebni dozvoli i blagoslovi od crkovnite lica. 6 Me u 1566 i 1572, osven Чasoslovot, u{te i slednive knigi: Oktoihot, Psaltirot, Molitvenikot i Razli~nite potrebi. 7 Dejnosta na pe~atnicata na Vukovi}, odnosno Krajkov ne pretstavuvala samo prakti~en primer na ju`noslovenskiot kosmopolitizam na XVI vek, tuku ova dejnost moème da ja sfatime, isto taka, kako izvonredna vrska na renesansnata kultura so balkanskite zemji, iako formata i sodrìnata na ovie pe~ateni knigi na Vukovi} i na Krajkov sosema im odgovaraat na srednovekovnite knièvni tradicii. Ovaa knièvna tvorba moème da ja ocenuvame od nekolku gledni to~ki. (1) Knigite na Krajkov bile solidno rasprostraneti vo site ju`noslovenski zemji, za {to svedo~at pred sè bele{kite, komentarite i fusnotite na nivnite mnogubrojni sopstvenici, naj~esto monasite od srpskite, od bugarskite i od makedonskite manastiri. Vo vrska so knigite na Krajkov treba da se istakne, isto taka, i principot na nivnata distribucija. Vo Psaltirot od 1569 izdava~ot Krajkov im soop{tuva na ~itatelite deka imaat mo`nost da gi kupat slednite knigi vo skopskata kniàrnica na Kara Trifun. 8 Ovoj kratok komentar sosema jasno 5 Атанасов, Петър: Начало на българското книгопечатане, Наука и изкуство, София 1959, Види: Атанасов, Петър: Яковият Часословец ( г.), во: Исторически преглед, год. XXII, кн. 2, Институт за история при БАН, София 1966, Дуйчев, Иван: Българската книга през X XVIII. век. От ръкописната към печатната книга, во: Дуйчев, И.: Пътеки от утрото. Очерци за средновековната българска култура, Отечество, София 1985, с Георгиевски, Михајло: Македонскаtа pечаtарска дејносt (...),

127 126 go simbolizira gorespomenatiot ju`noslovenski kosmopolitizam. 9 Krajkov gi razbiral ju`noslovenskite ili ilirskite zemji pod osmanskoto ropstvo kako edna celina. Edinstvoto na ilirskata kultura sluèlo kako mnogu silno duhovno oru`je protiv turskata administrativna i kulturna vlast. Vo vrska so ova sfa}awe bele{kata za Kara Trifun e mnogu interesna. Knigite na Krajkov taka ja povrzuvaat Venecija so Skopje i so ostanatite ilirski zemji. (2) Otkrivaweto (pronao aweto) na pe~atarskata ma{ina vo golema mera vlijaelo vrz formiraweto na moderniot kulturen identitet na evropskite narodi. 10 Duhot na humanizmot i renesansata vo vrska so knigope~ateweto se pojavuva, pred sè, vo Sredna i vo Zapadna Evropa. 11 Pretstavnicite na slovenskata inteligencija od toa vreme moèle da se sretnat so pe~atarskite ma{ini samo vo stranstvo. Treba da se istakne dejnosta na kulturnata emigracija kako edinstven faktor, koj gi povrzuval balkanskite provincii na Osmanskata imperija so aktuelnite kulturni dvièwa vo Evropa. Moè da se kaè deka tokmu preku Krajkov i negovite pe~ateni knigi vo Makedonija i vo drugite ilirski zemji se zastapeni ideite na renesansata, iako nivniot razmer vo balkanskiot kontekst ima specifi~na oboenost. Kulturnite horizonti na XVI vek vo Makedonija, vo po{irok kontekst so Jakov, gi pokaùva slednava hronolo{ka {ema: 9 Овој термин го користиме во смисла на еден доста силен симбол на јужнословенската соработка во текот на претпреродбенскиот период кога модерните национални идентитети на поединечни нации допрва се конкретизирале. Оној вид космополитизам го подразбира пред сè првобитното духовно обединување на јужнословенските народи против османското иго. Како доста интензивен пример за ова духовно единство може да послужи т.н. Ресавска правописна школа од XV век. 10 Оваа основна идеја за значењето на пронаоѓањето на печатарската машина убаво ја потврдува следниов цитат: Knihtisk vznikl na počátku novověku, kdy byly mimořádné vhodné podmínky pro jeho rozšíření: ve střední Evropě se koncem 14. století zaváděla výroba papíru ze starých hadrů, materiálu mnohem levnějšího než pergamen, a zároveň vzestup měšťanského stavu i nové duchovní proudy stupňovaly poptávku po nových, rychle a levně vyráběných knihách. A tak se knihtisk, tisk z liter, které lze sestavovat do řádek a stran, stal jedním z epochálních světových vynálezů, třebaže se první tiskaři snažili udržet jej v tajnosti. Šalda, Jaroslav: Od rukopisu ke knize a časopisu, Státní nakladatelství technické literatury, Praha 1968, Kneidl, Pravoslav: Z historie evropské knihy. Po stopách knih, knihtisku a knihoven, Svoboda, Praha 1989,

128 127 (3) Vo pe~atarskata dejnost na Krajkov vo Venecija moème da ja zabeleìme isto taka modernizacijata (inovacijata) na umetni~ko-estetskiot i tehni~kiot faktor. Knigite na Krajkov bile izraboteni na visoko tehni~ko nivo. Vo ramkite na svoeto iskustvo, Krajkov izdaval knigi so dvoboen pe~at vo kombinacijata od crna i crvena boja, {to ozna~uvalo vrv na toga{nata renesansna pe~atarska tehnika. 12 Mnogu naprednat bil i sistemot na rabotata na Krajkovata pe~atnica. Pe~atarskite rabotnici na Krajkov uspeale, blagodarenie na novi metodi, mnogu pobrzo da gi pe~atat knigite. Vo toj pogled renesansna Evropa i ilirskite zemji bile tesno povrzani. No, modernizacijata vo knigite na Krajkov se gleda, isto taka, i vo pogled na jazikot. Vo svojata poligrafi~na rabota, kako eden od prvite avtori i pe~atari, Krajkov gi oddeluval poedine~nite zborovi, ja vovel zapirkata vo re~enicata i vo opredelen pogled gi primenil i principite na biv{ata resavska tradicija, pred sè vo pravopisot. Modernizacijata na knigite na Krajkov moè lesno da se zabeleì i vo izborot na temite. Krajkov bil talentiran kompilator, {to moè da potvrdi pred sè negovoto delo Razli~ni potrebi. Vo ovaa kniga Krajkov im se pretstavuva na ~itatelite kako odli~en poznava~ na staroslovenskata (crkovnoslovenskata) knièvnost. Del od sodrìnata na knigata pretstavuva izborot od staroslovenskite apokrifi, koi se trudel da gi razbere vo novata svetlina. Vo vrska so Jakov Krajkov treba da se konkretizira pra{aweto {to vsu{nost go povrzuvalo so Makedonija. Jasno e deka problemot so negovoto poteklo spa a me u poslo`nite pra{awa, no sepak, barem vo osnovni crti, problemot bi trebalo da se objasni. Ve}e be{e kaàno deka Jakov poteknuval od }ustendilskata oblast. Na ova mesto treba da 12 Атанасов, Петър: Начало на българското книгопечатане (...),

Pokazać jeszcze