OS ,0 KL_001 A=154.1 L= ZPr_00 KP_. R=h L=20.29 ZP_001 OS 2 -!ENTJU 1650/1 1111/ PG PG /1 OS 3 PG-22

Transkrypt

1 3. R=h L=83.9 KP_ I PL PL PL PL PL PP-2.8 PL PP III-8 km PL PL / I-27 km III-8 km P_ L=83.9 R=h III-8 km A=94.87 L=. KPr_ PL IIIkm km I- 4 I-2 6 m IV P L= r_ 4. I- 6 PP- III /9 9../ _ 2.9 L 2. L= R= h 9../.6 R= 7 L= P_../2 K P_7.69 L= h R=../3../4 P_ L=28 R=h.2 R= DL=22. 3 KL_ R= L= h KP 8. _ 8 km.7 - D +. 3 S /2../7../8. P L= _ R= 8. h 8 R= L=. KL 9.2 _ L_ L=9. R= 2 A=2. L=8.8. KPr_ 2 Pr_km 8. L= A=2.. A=2. L=2. KPr_ A 2 = R= 2. L= 2. KL_ Pr_ L=. A=94. R= 87 L= 8. KL_ PL I-2 km m S S S S IIIkm S.+ 7 A R=h L=28 KP_.2 76 L_ 9.7 L=. R=8.87 A=94. L= KPr_..22. D D PL PL PL III-,3+ km 423/3 II- 26 D II- II- km S-2 I-2 km I-4 km II-3-6 km 3.8+, III-4 III-6 km III-8 km , km P_ L=9.87 R=h A=4.77 L=4. KPr_ PL OS R=h L=9.87 KP_ III-.3+ km III8, -.66 PL 48.+ PL PL km 2 III-8 km 7. III km /22../2../2../9../8../7../6../ 37 PL II-2 km / P_ L= 2. R=h / / III-9-2 km A L_ L= R=2.8 R=h L= 2. KP_ /2 437/ / km R=h L=2.29 KP_. PG PG / 423/ III-4 III-6 km PG PG PG PG km / P_ L=2.29 R=h A=4.4 L=79.6 KPr_ PG / Pr_ L=79.6 A=4. R= L=8.6 2 KL_ 4 PL PG PL / /4 8 OS 464/2 IIIkm / / PL PG 2 47/3 64/8 2/2 68 /2 NIJA / / / / OS 469/ PG 3. II Pr_ L=. A= PL , I OS 4 3/33 6/ /2 LAJN VOG - Svetina /3 PL , 24 2, km.2+ DEPO km 468/ /2 47/6 / 4 6 / PL L L= _ R= 8. A= L= KP r_ PL PG PG 4. - cesta 469/2 Teharje 2 4 3/26 IIIkm 86 3, 6+ I-2 3/ OS 3 BOR ICA - MARI LEN R CESTA CELJE 9 6/2 2 6/ !ELE OS 6 PL !ENTJU 8 68/ OS PL +.. E - "E CELJ PL PL , PG OS 6/2 67 VOGLAJNA 62/ PL P L= r_ A= PL-R= L= +3 h KP P _ L= _ R= 2. A h L= = KPPL-2 r_ PG P L= r_ A=6 48 A L= =4 KP r_ km. + III-8 8, II- 3 III km -86, PG km 3, /4 47/3 2 IIkm 47, , 4 III-8,+ km 7 PL II- km,+ 27, 2 r_ P 4. 7 L= A= 7 R=.47 L= _ KL _ L.47.2 L= 7.6 R= 6.98 A= 48 L= r_ KP -7 PG 8 6/3 Pr_ L=48.98 A=44.26 R=4. L=39. KL_ P L= r_ A= 4. R= 34. L= 4 6 KL 26. _.93 / L L= _ R= A=. L= 3 KP r_ I-4 3 I-27. km.2+24 PL PL PG IIkm 47,. + / L L= _ R= 39 R= 4. L= h. KP 6. _ 22 P L= _ R= 6. h 22 IIIkm 86 3, 6+ P r ½ª O : z l w { l t i l y ê ª ª ê : 68 II-2,

2 Predsednik vlade Janez Janša julija letos med obiskom naše občine.

3 Štorski občan KAALO OBVESTILA O... 4 AKTUALNI DOGODKI 7 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA 8 GODILO SE JE 9 O DELU DRUŠTEV 4 SREBRNE NITI 7 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE 2 UTRINKI I SREDNJE ŠOLE 23 UTRINKI I VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE 26 ŠPORT 3 VABILA 34 Štorski OBČAN izhaja v nakladi izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi akona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 7/, 9/, 27/, 66/) se za glasilo plačuje 2 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 322 ŠTORE tajnistvo@store.si Tel: 3/ Fax: 3/ Uradne ure: ponedeljek: 8. do 2. in 3. do. sreda: 8. do 2. in 3. do 7. petek: 8. do 3. Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek sreda petek KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina ŠTORE Tel: 3/ Uradne ure: četrtek. -. Uradne ure predsednika Krajevne Skupnosti Svetina: četrtek Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. aradi predvidenega izida naslednje številke v oktobru pričakujemo vaše prispevke do Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda Prispevke lektorira: Uredniški odbor: Manca Mirnik Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika Cesta na Pečovje Štore 3 SEPTEMBER 27 December 26

4 OBVESTILA O... S SEJE OBČINSKEGA SVETA. redna seja občinskega sveta občine Štore je bila v sredo, 3. marca 27. Na dnevnem redu je bilo 7 točk, med katerimi želimo izpostaviti le najpomembnejše. Sprejet je bil Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem. S tem odlokom se usklajuje občinski predpis s področja lokalne gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, v zvezi s spremembo energetskega zakona. Osnovna značilnost, ki jo je uzakonil energetski zakon, je, da postaja ta dejavnost na področju gospodarskih javnih služb dobave distribucijskega zemeljskega plina tržna dejavnost. S postanejo vsi odjemalci upravičeni odjemalci, kar pomeni, da se bodo lahko sami odločili, pri katerem dobavitelju bodo kupovali plin, vendar bodo morali imeti dobavitelji pridobljeno licenco Agencije za energijo. Občina Štore bo s spremembo tega odloka imela pristojnost le na področju podelitve koncesije za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Sistemski operater distribucijskega omrežja vzdržuje omrežje, upravlja omrežje, zagotavlja priključitev na omrežje ter omogoča dostop do omrežja. Vse njegove storitve se financirajo iz omrežnine. Omrežnino dobavitelju potrjuje Agencija za energijo. Po do sedaj veljavnem odloku o oskrbi prebivalstva s plinom je bilo določeno, kako se podeljuje koncesija. Glede na spremembo odloka pa bo razlika v tem, da se podeljuje samo koncesija za dejavnost sistemskega operaterja. V predhodnih določbah pa je predlagana opredelitev načina uskladitve obstoječe koncesijske pogodbe in s tem nemotena oskrba z zemeljskim plinom. Svetniki so obravnavali tudi pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Štore za programsko obdobje 27-23, v pravilniku so predstavljeni ukrepi, ki so zajeti v njem, in sicer: gre za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, kar pomeni, da gre za posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo, urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov, varstvo tradicionalnih krajin in stavb, premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za zaokrožitev zemljišč, pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov, zagotavljane tehnične podpore, kumulacije, naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pokrivanje operativnih stroškov transporta subjektom, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta. S tem pravilnikom se občinski predpisi podeljevanja proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva usklajujejo z uredbami in pogodbami, ki veljajo v Evropski uniji. V pravilniku je naveden postopek, kako se izvede javni razpis in kako se na podlagi javnega razpisa izvede postopek podelitve financiranja posameznih ukrepov, v nadaljevanju pravilnika so navedeni tudi vsi možni ukrepi, ki izhajajo iz evropskih projektnih pogodb. elo pomembno dejstvo je, da se takšno podeljevanje pomoči šteje kot državna pomoč. Ko bo pravilnik objavljen v Uradnem listu, je potrebno pred sprejetjem pravilnika pridobiti soglasje Ministrstva za finance. Sprejet je bil tudi sklep o finančni pomoči družini Kapel v višini 8. EUR iz proračunske rezervacije. Prav tako pa so svetniki obravnavali sklep Vlade RS, ki je sklenila poslati občinskim svetom slovenskih občin predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, ter občinske svete poziva, da v 6 dneh podajo mnenja o navedem predlogu. Občina Štore na predlog Vlade RS sodi v območje Savinjske pokrajine, v to območje sodijo tudi: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, reče in Žalec s sedežem v Celju. Med pripombami, ki jih je Vlada RS prejela pred pozivom za javno razpravo o območjih pokrajin, ni niti ene pripombe iz te pokrajine, v katero je zajeta naša občina. ato je občinski svet podal mnenje, da je predlog območij pokrajin v Sloveniji za občino Štore sprejemljiv. Urška BUSER OBVESTILO Obveščamo vas, da zaradi zahteve S s.. 27 v vseh ambulantah P Štore prehajamo na sistem naročanja pacientov. Prosimo, da se za obisk pri zdravniku naročite med 2. in 4. uro pri sestri na telefon: ambulanta dr. Margarete Selič - Amon: sestra Brigita, , ambulanta dr. Marjana Hrušovarja: sestra Alenka, , ambulanta dr. Stanka Ošepa: sestra Andreja , ambulanta dr. Erike Povh-Jesenšek: sestra Betka V nujnih primerih se lahko oglasite od 7.3 do 8.3 ure oziroma ob nastopu resnih zdravstvenih težav. Prosimo vas za razumevanje in sodelovanje. Predstojnica P Štore: Margareta Selič - Amon, dr. med. Specialistka med. dela, prometa in športa OBVESTILO Cenjene stranke lekarne Sveti Jurij v ŠTORAH obveščamo, da uvajamo nov delovni čas: ponedeljek - četrtek: petek: sobota, nedelja in prazniki zaprto Hvala in lep pozdrav. Darja G. Korošec 4 SEPTEMBER 27

5 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE O B V E S T I L O O B Č A N O M (posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja) OBVESTILA O... željo, da vam približamo upravne storitve, ki so v pristojnosti Upravne enote Celje, vas obveščamo, da veljaven akon o graditvi objektov omogoča, da si na relativno hiter in preprost način ter z nizkimi stroški pridobite potrdila o uporabnem dovoljenju za določene objekte, zlasti za enodružinske stanovanjske hiše. akon tako določa posebne primere pridobitve uporabnega dovoljenja, med drugim za vse stavbe, ki so bile zgrajene pred in poslovne prostore v njih, ki so bili z dnem uveljavitve tega zakona, to je na dan.. 23, v uporabi ter se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila, v zemljiškem katastru pa so na predpisan način evidentirane, ter za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je na dan.. 23, v uporabi ter so v zemljiškem katastru na predpisan način evidentirane. Ker so že v pripravi spremembe in dopolnitve navedenega zakona, vam svetujemo, da si navedeno upravno dovoljenje pridobite še pred spremembo zakona. ahtevo za izdajo potrdila lahko vložite na Upravni enoti Celje, Ljubljanska c., 3 Celje. Obrazec vloge za izdajo potrdila z upravno takso dobite na vložišču organa ali na krajevnem uradu. Svetujemo vam, da pred vložitvijo zahteve za podrobnejše informacije in napotila kontaktirate uradne osebe, ki so dosegljive v času uradnih ur na telefonski številki , ali pa se pri organu zglasite osebno. Damjan Vrečko, načelnik VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE V zadnjih dveh mesecih je na občinsko upravo Štore več občanov naslovilo vprašanja v zvezi s postopkom vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. aradi tega v nadaljevanju podajamo pojasnilo o poteku postopka vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in aktivnostih, ki tečejo v zvezi s tem. Kot so bili vsi vlagatelji zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje že obveščeni z dopisom št. 8-4/23-4 z dne , je občinska uprava občine Štore, dne pri Državnem pravobranilstvu, zunanjem oddelku Celje, v imenu končnih upravičencev za vračilo, vložila zahtevo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil v Uradnem listu RS, št. 6/6 objavljen akon o spremembah in dopolnitvah zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V zvezi z navedeno spremembo zakona je občinska uprava s prej navedenim dopisom obvestila vse vlagatelje vlog za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, da lahko svojo vlogo dopolnijo s podatki o tem, ali so sami izvedli izkop ali zasipavanje jarka, kjer poteka telefonski kabel, ali kupili telefonski kabel in drogove. Prejete dopolnitve vlog je občinska uprava poslala Državnem pravobranilstvu Na zahtevo Državnega pravobranilstva je občinska uprava z dopisom z dne dodatno pojasnila vlogo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker Državno pravobranilstvo kljub dodatnim pojasnilom ni odločilo o vlogi, je občinska uprava na Državno pravobranilstvo naslovila poizvedbo glede reševanja zahtevka. Državno pravobranilstvo je na poizvedbo odgovorilo V odgovoru je navedeno, da je Državno pravobranilstvo v zakonsko določenem roku prejelo v reševanje približno 3. zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. aradi tako velike količine zahtevkov predvidevajo, da bodo o vseh zahtevkih odločili do konca leta 27. Jože Šepec, strokovni sodelavec SEPTEMBER 27

6 OBVESTILA O... Škrabčev trg 9a, 3 Ribnica Tel.: /836-93, Faks: / SPOROČILO A JAVNOST JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE A REGIONALNI RAVOJ 6. avgust 27 št. /27 UGODNA SREDSTVA REGIONALNEGA SKLADA A PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO IN OBČINE Ribnica, 6. avgust 27 Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 3 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor +, 2% in Euribor + %. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 8 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.68., EUR. Prvi rok za oddajo prijav je , zadnji rok pa , vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je.898., EUR. Rok za oddajo prijav je Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je.22., EUR. Rok za oddajo prijav je Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.29., EUR. Rok za oddajo prijav je Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. ainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel: / in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: 6 SEPTEMBER 27

7 Štirideset let že v Štorah pričakujemo nadvoz nad železniško progo, ki bo spodnji del Štor povezal z blokovskim naseljem Lipa. Gradnja nadvoza ter ureditev dovoznih cest in križišč bosta stali nekaj več kot štiri milijone evrov. Leta 2 je naša občina od države prejela 2 milijonov tolarjev za projektno dokumentacijo. Nadvoz bo ljudem na Lipi zelo olajšal življenje, saj je gost železniški promet precej moteč (8 ur na dan spuščene zapornice). Položitev temeljnega kamna je bila že 4. oktobra 26. Položili so ga minister za promet mag. Janez Božič, direktor Agencije za železniški promet RS g. Rajko Satler in direktor Direkcije RS za ceste g. Vili Žaverlan. apletlo se je pri izbiri izvajalca za gradnjo. DOČAKALI SMO GRADNJO NADVOA LIPA Podpis pogodbe za gradnjo nadvoza Lipa Na prvem razpisu je bilo izbrano podjetje Ceste mostovi Celje, vendar so razpis po pritožbi avstrijske družbe Strabag razveljavili. Na ponovnem mednarodnem razpisu je bilo spet izbrano podjetje Ceste mostovi Celje, za katero je komisija ugotovila, da nudi najugodnejše pogoje. Do podpisa pogodbe med podjetjem Ceste mostovi Celje in Javno agencijo za železniški promet je prišlo. julija 27 v Štorah. Pogodbo sta podpisala g. Marjan Vengust in g. Rajko Satler. Pogodbena vrednost projekta znaša , 2 EUR. Investitor, Agencija za železniški promet, bo gradnjo nadvoza financirala iz kreditov za posodobitev železniške infrastrukture v Sloveniji. Izbrani izvajalec bo v prvi fazi zgradil priključno cesto na Lipi in most čez Voglajno ter nasploh opravil vsa dela na območju štorske občine. Druga faza bo potekala na ozemlju celjske občine, na širšem območju obstoječega prehoda čez železniško progo pri Godcu, z začetkom na koncu Teharij ter zaključkom na Lipi, pri stavbi nekdanjega internata. Gradnja nadvoza naj bi se pričela v prihodnjih dneh, čez nadvoz pa naj bi se zapeljali že čez deset mesecev, če seveda gradbincem ne bo nagajalo vreme. Alenka Obrul AKTUALNI DOGODKI PROMETNA VARNOST NA OBMOČJU OBČINE ŠTORE V prvih sedmih mesecih se je na območju občine Štore zgodilo 2 prometnih nesreč, v katerih se je oseba huje poškodovala, 4 oseb je bilo lažje poškodovanih, 26 udeležencev pa v nesrečah ni utrpelo telesnih poškodb. V nesrečah sta bila udeležena 2 kolesarja (oba sta se v nesreči lažje poškodovala), 3 potniki (eden je bil huje poškodovan, 2 lažje), 2 voznika motornega kolesa ( lažje poškodovan), v večini primerov pa so udeleženi vozniki osebnih avtomobilov (vseh udeleženih 27, od tega 9 lažje poškodovanih). Med glavnimi vzroki za prometne nesreče so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje ter prisotnost alkohola pri voznikih. Če delamo primerjavo z enakim obdobjem preteklega leta, je bilo nesreč v letošnjem letu več. Ker pa je tu že začetek šolskega leta, opozarjamo udeležence v prometu, da posebno pozornost namenijo otrokom, ki se bodo v prometu pojavljali peš ali kot potniki v motornih vozilih. Posebej nevarni so deli cest, kjer otroci prečkajo cesto in mesta, kjer vstopajo ali izstopajo v avtobuse in kombije. denka Pušnik, pomočnica komandirja policijske postaje Celje 7 SEPTEMBER 27

8 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA TRGOVINA V SPODNJIH ŠTORAH V spodnjih Štorah smo že kar nekaj let brez primerne trgovine, kajti zdajšnja je absolutno premajhna. Med občani prevladujejo večinoma starejši, ki težko gredo v trgovino Lipa. Ali lahko občani spodnjih Štor v prihodnje pričakujemo kakšno trgovino? Vera Štante- Skok VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Problem z oskrbo, predvsem starejših v spodnjih Štorah je problem, ki ga rešujem že od prvih dni mojega županovanja. Lahko povem da so trgovci, oziroma eden od njih resno zainteresiran, vendar je problem z prostorom, kajti potrebno je zagotovoti cca 4m2 prostora in to v samem centru spodnjih Štor. Na zagotovitvi tega prostora intenzivno delam in upam da mi bo uspelo. Tako da občani spodnjih Štor, bodite strpni, realno je pričakovati da bi se ta trgovina pričela graditi v letu 29. OTROŠKO IGRIŠČE OB GASILSKEM DOMU Drugo vprašanje se nanaša na otroško igrišče zraven gasilskega doma. Kako je s tem objektom, saj je nujno potreben temeljite obnove? Vera Štante- Skok V razvojnih planih občine Štore je v letu 28 predvidena ureditev obstoječega dotrajanega Športnega igrišča in v sklopu tega se bo urejalo tudi otroško igrišče. PREOBRABA OBČINSKEGA OKOLJA»Male spremembe so dostikrat bolj opazne kot gradnje nebotičnikov, lahko so velike vzpodbude«. Preobrazba se vedno nekje začne in največkrat ima pozitivne učinke. Preobrazba okolice naše občinske zgradbe je tudi odraz novega stanja duha, ki veje na občini, mogoče pa tudi vzpodbud iz okolja. Kdo ve?! Pa sploh ni pomembno, pomembno je to, da se, kot rečejo, dogaja. Emil Kačičnik POBUDA ŽUPANU V duhu stilske preobrazbe«okolice občinske stavbe bi kazalo razmisliti tudi o napisnih tablah, ki nas ob vstopu na občinsko zemljo obveščajo, da smo prišli v občino Štore. Meni se zdijo zelo neizrazite, že kar grde (pa naj mi avtorji le-teh ne zamerijo). Vdihnimo jim nekaj duše, dodajmo kakšno»dobrodošlico«, cvetlični aranžma ali kaj drugega. Naj bodo opazne, všečne, naj nam povedo, da smo v občini Štore! Mogoče še to: kadar se peljem proti Vojniku ali Šentjurju, se mi pogled vedno znova ustavi na cvetličnem napisu njihovega kraja. Verjamem, da bi takšni cvetlični napisi zelo polepšali tudi naš kraj. 8 Mojca Korošec SEPTEMBER 27

9 ŽUPAN SPREJEL UČENCE ODLIČNIM USPEHOM Župan občine Štore Miran Jurkošek je v prostorih občine Štore sprejel učence iz osnovne šole Štore, ki so z odličnim uspehom zaključili osnovnošolsko izobraževanje. GODILO SE JE Župan je odličnjakom in odličnjakinjam čestital za dosedanji uspeh in jim zaželel uspešno izobraževanja ter veliko uspeha na nadaljnji poti. Ob zaključku šolskega leta 26/7 so odlični uspeh dosegli Matic Arčan, Tomaž Stojan, Lovro Žveglič, Kim Majoranc, Anja Pušnik, Nives Slemenšek, Ana Gabršček, Aleksanda Ključar in Dejan Lukić, ki so se z veseljem udeležili sprejema pri županu. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelj Franjo Rumpf ter razrednika Mihaelca Gorjup in Aleš Vrbovšek. Ob koncu srečanja je župan Miran Jurkošek uspešnim učencem podaril knjigo s posvetilom ter pisalni set. Čestital jim je za prehojeno pot in jim zaželel, da bi sledili ciljem in uspešno skrbeli za svojo usodo, pa tudi za razvoj in sooblikovanje okolja, v katerem živijo. Sabina FIRŠT SPREJEM NOVOMAŠNIKA JANKA REARJA Steklarne Rogaška. Dogajanje so popestrile pevke Rož ce in flavtistka. Po slavnostnem sprejemu je sledila pogostitev. Nato se je Janko skupaj z družino in županom s kočijami in v spremstvu konjenikov odpravil do domače cerkve na Teharjah. Slovesni sprejem se je nadaljeval v cerkvi. V nedeljo, 8. julija 27, je v župnijski cerkvi na Teharjah daroval mašo Janko Rezar iz Slanc. V soboto, 7. julija popoldan ga je pred občinsko stavbo v Štorah sprejel župan Miran Jurkošek. Namenil mu je slavnostni govor, v katerem mu je čestital za pogumno odločitev ter zaželel, da bi v svojem duhovniškem poklicu kar najbolje izpolnil sebe in ljudi, h katerim je kot duhovnik poslan. Izročil mu je simbolično darilo občine Štore, kristalno vazo Janko Rezar prihaja iz pestrega družinskega okolja, saj ima še pet bratov in tri sestre. Osnovno šolo je obiskoval v Štorah ter šolanje nadaljeval na gimnaziji Center v Celju. Po uspešno končani srednji šoli pa se je vpisal na Teološko fakulteto v Mariboru. V času študija je aktivno deloval v mladinskih veroučnih skupinah. adnje leto je kot diakon pomagal v župniji sv. Duh v Celju. Alenka Obrul 9 SEPTEMBER 27

10 GODILO SE JE namenita romarska cerkev na Svetini, zgrajena še v poznem srednjem veku, je prvo nedeljo v avgustu, ki se po prastarem izročilu imenuje»šentoščeva nedelja«, premajhna za romarje, ki se zbirajo k Mariji Snežni. Bogoslužje se zato odvija na prostem pred cerkvijo, na lepo okrašenem prostoru in v senci starodavnih lip. Od blizu in daleč se je tudi letos zbralo več kot šest tisoč ljudi. To je največji vsakoletni shod ljudi v občini Štore, zato je potrebno za dobro počutje in organizacijo združiti vse razpoložljive moči in sposobnosti. Domačini so pod vodstvom ključarjev spletali vence zelenja, ki krasijo oltarni prostor v cerkvi in pred njo, počistili in okrasili cerkev, počistili poti okoli cerkve, postavili mlaj, organizirali peko kruha in peciva in še kaj. Tako je bilo vse pripravljeno za predvečer praznika in za sam praznik. Praznovanje je napovedovalo že slovesno pritrkavanje, slovesna pesem zvonov, ki se po stari tradiciji oglašajo s posebnimi napevi. Sobotno mašo je daroval domači župnik, dr. Vlado upančič. Po maši so v procesiji z lučkami letošnji birmanci PRANIK MARIJE SNEŽNE NA SVETINI odnesli Marijin tron nazaj v cerkev. Župnija je pogostila romarje z dobro vinsko kapljico, godba na pihala»anzekovi muzikantje«je poskrbela za pravo vzdušje med bogoslužjem in po njem. Skrbno organiziran srečelov za potrebe obnove strehe na cerkvi je med romarje vnesel še dodatno pričakovanje in dobro razpoloženje. V nedeljo, na dan praznika, je bogoslužje vodil dr. Karel Bedenjak iz murskosoboške škofije. Po maši so birmanci v spremstvu prvoobhajank spet ponesli Marijin tron v slovesni procesiji okoli cerkve. Do sedaj znani pisni viri omenjajo vas»suvetino«že leta 42, cerkev je bila zgrajena pred letom 48. Že čez nekaj let so jo napadli in požgali Turki, toda vedno znova se je po vseh ujmah obnovila in še polepšala. unaj lahko občudujemo gotsko gradnjo: zakristijski obrambni stolp, vhodni portal z novimi vrati, ki jih je izdelal Vinko Šanc, veličastni zvonik s strelnimi linami in še kaj. V cerkvi nas presune barvna skladnost baročnega oltarja z gotsko Marijino plastiko, gotske freske na stropu, še posebej cvetlični venec okoli Kristusa, gotski portal s kovanimi vrati v zakristijo, baročni Marijin tron, prižnica ter kor z orglami. Cerkev je letos, z novim skrilom na zvoniku in pozlačenim križem na vrhu, zasijala v novi lepoti. Tudi dela na strehi cerkvene ladje se počasi zaključujejo. Če boste na katero od naslednjih nedelj obiskali cerkev, boste stopili vanjo že čez nov prag, ki ga je s kamnom obložil Niko Vengust. Morda boste v njeni hladni in tihi notranjosti zaslutili dih stoletnih časov in se v hvaležni zbranosti spomnili vseh darovalcev, ki so pomagali ohranjati ta Marijin biser v kroni slovenske lepote. Ponosni smo, da ga imamo, zato se zahvaljujemo Bogu, vsem romanjem, darovalcem in vsem, ki ste kakorkoli po svojih močeh in na različne načine pomagali, da je»šentoščeva nedelja«tako lepo uspela. Naj Marija Snežna spremlja vse naše poti! Dr. Vlado upančič, župnik, Brane Mlakar in Jože Romih VONIK IMA NOVO KRITINO Vsakdo, ki ga je pot v zadnjem času zanesla v Svetino, je prav gotovo opazil prenavljanje več stoletij starega svetišča. Cerkev, ki je posvečena Mariji Snežni, ima glede na majhnost vasi presenetljivo velik zvonik. Ta je sedaj prekrit z novo kritino. O dimenzijah zvonika veliko povedo tudi številke. vonik je visok 4 metrov, streha pa meri brez pozlačene buče in križa kar 22 metrov. Površina celotne strehe skupaj znaša skoraj 4 kvadratnih metrov. vonik je krit s skrilom, ki ga lomijo pri Oplotnici in skupno tehta kar 4 ton. Ker pa je bila prej cerkev krita z lesenimi skodlami in je sedaj teža kritine ekstremno narasla, so delavci dodatno okrepili konstrukcijo zvonika. V ta namen so bili vgrajeni 4 kubični metri tramov. Cena dobave in prekrivanja s skrilom je za kvadratni meter znašala 2 evrov, vendar je ta cena narasla na 2 evrov, ko so zraven prišteli še druge stroške, kot so postavljanje in razdiranje odra. Končni račun prekrivanja zvonika je na koncu presegel vrtoglavih 8 evrov. S tem pa dela še niso bila končana, saj smo konec avgusta smo prekrili tudi cerkveno ladjo. aključek del smo proslavili v okviru praznika krajevne skupnosti Svetina na posebni slovesnosti, dne , na kateri smo se zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način in s sredstvi pripomogli k izvedbi tako zahtevnega projekta. Leopold Vrbovšek SEPTEMBER 27

11 Svečana otvoritev je potekala ob 2. na dvorišču objekta. Kratek kulturni program so popestrili otroci OŠ Štore in moški pevski zbor Kompolčani. Udeleženi so bili donatorji, medijske hiše, g. župan Miran Jurkošek, starši oskrbovancev, prijatelji... Slavnostni trak je prerezal g. mag. Janez Drobnič, ki je imel tudi slavnostni govor. Ključe novega objekta je g. Jože Povalej, vodja centra Sonček, predal v roke gospe Ivanki Jazbinšek, vodji bivalnih prostorov Štore. Bivalna enota v Štorah je ena od enot, v katerih zveza Sonček izvaja storitev varstva ter možnosti bivanja v prilagojenih stanovanjih za odrasle osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. Dosedanja bivalna enota v Štorah deluje že od leta 2. V tej bivalni enoti trenutno biva pet odraslih oseb. V letu 24 se je začelo postopoma SONČEK V ŠTORAH ŠE BOLJ SIJE Utrinek s svečane otvoritve novih bivalnih prostorov zveze Sonček odkupovati in adaptirati dodatne prostore v sosednjem objektu, kar bo omogočilo bivanje še 7 stanovalcem. V dosedanjem objektu je zveza Sonček izvajala storitev varstva in pomoč pri negi ter vsakodnevnih aktivnostih, novi prostori pa omogočajo višji standard bivanja. V njih bodo varovanci bolj samostojni, hkrati pa bodo imeli na voljo pomoč. Sledila je podelitev pohval donatorjem. To častno delo sta opravila g. Jože Povalej in g. Martin Lažeta. Po končanem programu je sledila še pogostitev in ogled notranjih prostorov. Ta dan je v Štorah sonce še bolj sijalo, kot da bi videlo, kako srečni so obrazi teh ljudi, ki jim bo življenje v teh prostorih bolj prijetno in kakovostno. Njihov moto, s katerim skušajo informirati širšo javnost, je SONČEK - EDEN A VSE! In še zaključna misel povezovalke programa, Marjane Korenko:»KJER LJUBENI NI, JO JE TREBA DATI IN POVRNILA SE BO V IOBILJU.«Dobrodelne prispevke lahko nakažete na TRR veze Sonček pri NLB. S potrdilom, ki ga prejmete, boste uveljavili olajšavo na osnovi zakona o dohodnini. Odbor za socialo Vera Štante Skok GODILO SE JE ŠTORE NA NOGE Prireditev, ki je v Štorah na noge spravila kopico otrok, pa ne samo njih, ob koncu prireditve so z otroki poskakovali še starši. projekt, za katerega moram priznati, da ni bil majhen zalogaj. Vendar me je želja po tem, da Štorovčani zaplešemo in se poveselimo skupaj, gnala naprej. Pač tako je, ko nekaj počneš s srcem. Ta projekt bo nedvomno vsakoletna tradicija, v to ne dvomim in se že vnaprej veselim veselih in toplih trenutkov z našimi najmlajšimi. Kakšen je bil odnos sponzorjev do tvoje ideje? Moram priznati, da sem pričakovala mnogo večji odziv sponzorjev, glede na to, da je bil projekt namenjen našim najmlajšim, našim otrokom. Se pa resnično zahvaljujem vsem, ki so ta projekt z veseljem omogočili. Od kod ideja»štore na noge«? Sama sem živela v Štorah na Lipi, se igrala z otroki, jih pazila Vse dokler se nisem odselila. V novem okolju sem začela delati - učim otroke plesati. Nekako sem želela to prenesti na štorske otroke, za katere mi ni vseeno. Glede na to, da je to delavsko naselje, sem vedela, da bom morala izvesti projekt, ki ga bodo podprli sponzorji. To je bil moj prvi pravi Kako je potekala organizacija, je bilo kaj težav? Pri organizaciji projekta mi je pomagala moja boljša polovica, ki me dopolnjuje pri vsakem delu in mi je vedno na voljo. To je moj fant Boštjan, ki se mu iskreno in iz srca zahvaljujem. Hvala tudi moji mami in mojim predragim prijateljem, Štorovčanom, za vso spodbudo in pomoč. animivih je bilo teh nekaj besed, ki sem jih po koncu prireditve spregovoril z Vesno Tatalovič, nasmejano, polno pozitivizma in energije, ki jo je čutiti ob njej. Ne dvomim v njene besede, da bo s Štorami in njihovimi otroki tudi drugo leto. Emil Kačičnik Foto: Domen Kolšek SEPTEMBER 27

12 GODILO SE JE 2 Na zadnji junijski dan ( ) se je slovenska lokostrelska karavana odpravila na štajerski konec, natančneje na Pečovje nad Štorami, kjer so ljubitelji lokostrelstva tokrat že drugič na gruntu Sraka pomerili svojo mirno roko in oster pogled na lokostrelski tekmi tipa Fita Arrowhead krog 2 + 2, naziv tekmovanja: Slovenski pokal (streljanje na tarče), ki ga je organiziral LK Brand Celje. V soboto zjutraj nas je zbudil že tradicionalni dež, ki je marsikateremu dal misliti, po kaj se sploh odpravlja, a je bil spomin na lanski 3D (streljanje na silhuete živali) in golaž s polento pravi recept za pregon črnih misli. Ob spremenljivem vremenu in nestalnem vetru so se počasi pričeli zbirati lokostrelski mački. Pri jutranji kavici in svežih rogljičkih sta bila za marsikoga dolga vožnja in»viseče«vreme kaj kmalu pozabljena. Po zaključku prijav (prijavljenih je bilo 68 tekmovalcev iz 23 klubov) in poskusnih strelih je sledila razporeditev skupin po tarčah. Izza oblakov je po štartnem strelu ob.2 uri pokukalo tudi sonce. Proga je bila razgibana in je lepo zaokrožila LOKOSTRELSKA KARAVANA NA PEČOVJU (Utrinek s svečane otvoritve novih bivalnih prostorov zveze Sonček) celoten potek po gruntu in bila hkrati atrakcija za oči okoliških prebivalcev. S svojo prisotnostjo sta nas počastila tudi župana občine Štore, g. Miran Jurkošek, in Celja, g. Bojan Šrot. Medtem ko so zajčki marsikomu ušli z vajeti, so bile dolge razdalje pisane na kožo skoraj vsem. visoko koncentracijo in obilo dobre volje so krog najprej zaključili mladci, med katerimi so bili najuspešnejši: z dolgim lokom Nejc Goršič, ki je ustrelil 86, z golim lokom Klemen Križan (7) in z ukrivljenim lokom Tomaž Natlačen (229). Ob zadnjem strelu smo se že vsi veselili hrane in pijače. Tudi letos nas je s svojo kuharsko prefinjenostjo presenetil naš zdaj že tradicionalni kuhar g. Hojnik, ki nam je pričaral užitke pečenih rebrc s krompirjevo solato in solato iz paradižnika in paprike. Tisti, ki si je zaželel še»repete«, je bil počaščen z golažem. Ob jedači in pijači vsekakor ni manjkala podrobna analiza dogodkov, smeri puščic in vseh možnih lokostrelskih nasvetov zakaj, kje in kako bi moralo biti, da bi bil x. Po potešeni lakoti in žeji je sledila razglasitev, in sicer je med mladinci z dolgim lokom slavil Nejc Goršič, ki je ustrelil 86, z golim lokom Klemen Križan (7) in z ukrivljenim lokom Tomaž Natlačen (229). Med mladinkami pa z ukrivljenim lokom Petra Krt (24). Med članicami je v kategoriji dolgi lok zmagala Irena Kastelic (99), z golim lokom Irena Izgoršek (27), z ukrivljenim lokom Mateja Andrejka (269) in sestavljenim lokom Maja Marcen (343). Med člani je z dolgim lokom slavil Edo Goršič (249), z golim lokom Marjan Podržaj (39), z ukrivljenim lokom Rok Mažgon (32) in s sestavljenim lokom Žare Kranjc (34). Med kadetinjami je s sestavljenim lokom zmagala Katja Krt (23), med kadeti pa z dolgim lokom Blaž Goršič (6), z golim lokom pa Aleš Marinko (28). V kategoriji deklic in dečkov sta bila z ukrivljenim lokom najuspešnejša Špela Fajdiga (248) in Aljaž Ferencek (276), z golim lokom pa Blaž Kalister (292). Tekmovali so tudi mlajši dečki in deklice, med katerimi sta z golim lokom zmagala Nika Janežič (23) in Tilen Vidic (34), z ukrivljenim lokom se je na najvišjo stopničko povzpel Jan Slavec (264). Kot vsi vemo, brez veteranov ne gre in tudi v tej kategoriji so se potegovali za najvišjo stopničko, in sicer je med veterankami z golim lokom slavila Biserka Čeh (28), med veterani pa Jadran Čakada (288). dolgim lokom je zmagal Božo Kovačič (222), z ukrivljenim latko Ulaga (262) in s sestavljenim Jurij Vojvoda (334). In tako smo se zadovoljni in siti počasi odpravili proti domu. V imenu LK Brand Celje se zahvaljujemo sodnikom L Slovenije za natančnost in strokovnost, županoma za počastitev z obiskom ter seveda vsem tekmovalcem za udeležbo in športno vedenje tako v času tekme kot tudi po zaključku. Do prihodnje tekme lep lokostrelski pozdrav. Vilma Alina Bezenšek SEPTEMBER 27

13 7. TRADICIONALNO SREČANJE REGIJSKIH ORGANIACIJ Organizatorji smo se v zgodnjih dopoldanskih urah zbrali na Svetini pred Lovskim - Vrunčevim domom, da postorimo še nekatere malenkosti pred uradnim začetkom in prihodom gostov ter vseh drugih udeležencev. Kot naročeno se je začelo jasniti in pokazalo se je tudi sonce, tako, da se je srečanje začelo v lepem dopoldnevu. Udeleženci srečanja so se začeli zbirati, nekateri so se pripeljali z avtomobili in avtobusi, veliko pa je bilo pohodnikov, ki so prišli iz Šentjurja, Štor, Celja in Laškega. Slovesnost se je pričela s prihodom praporščakov ob spremljavi pihalne godbe. Kot se za vsako tako srečanje spodobi, smo na začetku prisluhnili slovenski himni in simbolnemu veteranskemu dejanju. Po pozdravnemu nagovoru simpatične voditeljice Nine je sledil slavnostni govor g. Boruta Pahorja, ki je bil prijetno presenečen, da se v tako majhnem kraju odvija tako številčna prireditev. godbe Svetina, vseskozi so nam prepevali pevci ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, upokojenski pevski zbor Celje in gostinski delavci iz Celja, ki so se združili v velik pevski zbor, na koncu pa nam je zaigrala in zaplesala še folklorna skupina Stari prijatelji iz Kompol. S svojo prisotnostjo so naše srečanje počastili tudi župani občin Štore, Celje, Šentjur in uniformirani gostje, tukaj mislim predvsem na veterane OVVS, SČ, veteransko združenje SEVER in seveda predstavnike SV, ki so na srečanje pripeljali tudi nekaj svoje tehnike in opreme. Da pa je imelo naše srečanje še večjo»težo«, so poskrbeli praporščaki iz naših in sosednjih društev ter organizacij, saj se jih je zbralo več kot trideset, med njimi žal ni bilo vseh povabljenih iz naše občine. Da smo lahko izpeljali tako veliko srečanje, se moram v imenu organizatorja OVVS Štore zahvaliti glavnima pokroviteljema, občini Štore in proizvodnji jekla Štore STEEL ter vsem ostalim: VALJI d.o.o., ETRA d.o.o., CMC- Celje d.d., občina Šentjur, avtoprevozništvo Mužerlin, MAKOVEC Transport iz Ajdovščine, ki so kakorkoli finančno pomagali, da lahko veterani občine Štore delujemo in se predstavljamo na lokalnem, pokrajinskem in tudi na državnem nivoju. Omeniti moram tudi izredno dobre odnose z gasilci iz Slivnice, Babnega in Svetine, ki nam brezplačno posodijo mize in klopi, slednji jih tudi sami pripeljejo in pomagajo namestiti. V upanju, da se drugo leto zberemo v takšnem ali pa še večjem številu, v imenu organizatorja OVVS Štore vabim vse, ki kakorkoli lahko pomagajo, naj se nam pridružijo. Marjan Dobovišek OVVS Štore GODILO SE JE V nadaljevanju je bilo podeljenih še nekaj simbolnih kipcev»železar«in priznanj B. Med obiskovalci našega srečanja je bila tudi legenda slovenske glasbe, g. Lojze Slak, ki je vse navzoče lepo pozdravil. a kulturno popestritev so poskrbeli godbeniki pihalnega orkestra štorskih železarjev in pihalne 3 SEPTEMBER 27

14 O DELU DRUŠTEV 4 AOKROŽENO PETLETNO DELOVANJE KULTURNEGA DRUŠTVA ŠTORE - OKTETA LIPA Oktet Lipa je v mali telovadnici osnovne šole Štore 8. junija 27 strnil petletno delovanje na področju ljubiteljske kulture. a svoje delo so člani prejeli niz priznanj Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Kulturno društvo Štore - Oktet Lipa je po petletnem delovanju v osnovni šoli Štore pripravilo jubilejno praznovanje. Člani Okteta Lipa so za svoje dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture prejeli Gallusova priznanja in značke kot odraz najvišjega poklona dejavnosti, kateri so se zapisali. Gallusova priznanja so namenjena za pomembne dosežke, ustvarjalnost, izjemne dosežke pri organizacijskem delu, kulturnovzgojno in mentorsko delo, analitično, raziskovalno in publicistično delo, ki je pomembno vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti. Delo Kulturnega društva Štore vsekakor dosega merila za dodelitev najvišjega priznanja v ljubiteljski kulturi na področju glasbene ustvarjalnosti. Njihovo delo je zapisano dosežkom, s katerimi v širši okolici zapuščajo sledi ustvarjalnega dela skupine, povezanosti z društvi in zvezami društev. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je njihovo delo tudi ocenil. Priznanja za svoje delo so prejeli vsi člani Okteta Lipa. Poseba priznanja JSKD sta za dolgoletno delovanje prejela Stane Gorjup in Roman apušek, oba za več kot pet desetletij delovanja, Franc Rihter, inž. Marjan Vrhovnik in Bogomir Paj so prejeli zlato Gallusovo značko in priznanje, Milan Centrih srebrno, latko Knez in Emil Kačičnik pa bronasto Gallusovo značko in priznanje. Posebno presenečenje so člani društva pripravili ustanovitelju Okteta Lipa Stanetu Gorjupu, podelili so mu posebno plaketo društva, s tem pa izkazali zahvalo in posebno čast za njegov trud. Peta obletnica, pravijo, je zanje le prelomnica v nekem obdobju delovanja in močna vzpodbuda, vsekakor pa dober»zagonski kapital«, na osnovi katerega bodo z delom lahko nadaljevali. Program je bil pestro obarvan, zahvala za to pa gre tudi gostom, vokalnoinstrumentalni skupini Rožce in mladim solistom, Hani upančič, Emi Kačičnik, Jaku Bokšanu in Tilnu Žnidarcu. Najmočnejša popestritev prireditve pa je seveda bilo občinstvo, ki je s svojo prisotnostjo štorskim fantom dalo najvišje priznanje, ki ga sploh lahko dosežejo za svoj trud, to je prisotnost tako številčnega občinstva. Že na začetku prireditve so se organizatorji zahvalili vsem, ki so jim omogočili izvedbo praznovanja, tako so besede zahvale namenili g. Franju Rumpfu, ravnatelju osnovne šole Štore, ki jim vsa ta leta nudi odprta vrata svoje ustanove, občini Štore in županu ter vsem prijateljem in podjetjem, ki so omogočili, da je bila prireditev lahko izpeljana. Emil Kačičnik Foto: Luka Skok SEPTEMBER 27

15 PLANINSKI VODNIKI p.d. ŽELEAR ŠTORE 4. POHOD SLOVENSKIH ŽELEARJEV IN JEKLARJEV NA LISCO (948m) v organizaciji planinskih vodnikov P.d. Železar Štore in vodnikov železarskih pohodov, ki je bil v soboto, O DELU DRUŠTEV Na sobotno jutro me je prebudilo grmenje z nevihto.»no, pa ga imamo, dež namreč, kajti do sedaj smo imeli vedno srečo z vremenom, a nekako bo že, «sem si dejal. bor pohodnikov je bil v Celju na Glaziji ob 7. uri. Iz Štor pa smo krenili ob 7.3 uri. Pogled po avtobusu je bil navdušujoč, saj so bili vsi pohodniki dobre volje in polni pričakovanj. Med potjo smo se ustavili še v Šentjurju in na Jezercah, kjer so se nam pridružili še drugi pohodniki. Vožnja ni bila dolga in naporna in po dobri uri in 2 min smo prišli na zborno mesto v Jurklošter. Tu nas je čakala spremljevalna ekipa z dvema avtomobiloma, seveda polno naložena z dobrotami in priboljški. V kava baru smo se okrepčali z zelo okusno kavo in počakali druge pohodnike z Jesenic, iz Raven, Krope, Tovila, metalurškega inštituta in druge, ki so prišli s svojimi avtomobili. Tudi oni so bili ob prihodu zelo dobre volje in pripravljeni na pohod. Po pozdravih in kratkem počitku (kavica itd.) smo se z avtobusi odpeljali po Lahovem grabnu, cca. km do našega izhodišča. Tu nas je čakala spremljevalna ekipa in vsak pohodnik se je lahko okrepčal z domačimi dobrotami. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina se je odločila za daljšo pot, druga pa za krajšo pot, po kateri je vodil planinski in železarski vodnik Karli. Na čelu daljše poti sta bila Slavko in Stanko, Betka in Samo sta bila zadolžena za to, da hodita zadnja, jaz pa sem bil koordinator pohoda. Pot nas je vodila čez vas Polano, čez prelepe neokrnjene travnike, polne prelepega cvetja (tudi kranjskih lilij). Hodili smo v strnjeni skupini v zmernem tempu, tako da nihče od pohodnikov ni imel težav. Med potjo smo si še dvakrat privoščili počitek in priboljške iz spremljevalnih avtomobilov. Po dveh urah in pol smo prišli na vrh Lisce (948m). Tu so se nam pridružili pohodniki, ki so se odločili za krajšo pot. Bili so vsi navdušeni nad doživetji, predvsem nad ogledom meteorološke postaje. Kljub jutranjemu dežju se je vreme umirilo, tako da je bilo toplo in sončno. vrha Lisce je lep razgled na okoliške hribe. Od severa proti vzhodu smo videli Pohorje, Konjiško goro, Boč, Donačko goro, Macelj. Od vzhoda proti jugu pa do Medvednice, Gorjancev, Kočevskega Roga in Snežnika. Od juga proti zahodu pa Nanos, Trnovski gozd in Julijce s Triglavom, od zahoda proti severu pa Kamniške in Savinjske Alpe, Kum, Mrzlico, bolj v megli pa sta bili Peca in Uršla gora. Nekaj pohodnikov je zaradi vsega naštetega ostalo na vrhu Lisce še nekaj časa, druge pa so že privabljali veseli zvoki harmonike in vonj golaža iz Točkovega doma (927m). Tu se je naš pohod končal. Iz ploščadi pred domom je čudovit razgled na dolino Save od Radeč proti Sevnici in na dolenjsko gričevje na južni strani doline. Pohodniki so se okrepčali z zelo okusnim golažem, Sandi in Janko pa sta poskrbela za dobro voljo. G. Telcer, starosta železarskih pohodov, je svečano podelil znački PLANINSKI VODNIK ŽELEARSKIH POHODOV meni in Betki. Tako je Betka prva ženska s takim nazivom in funkcijo. Sledile so čestitke in veselo druženje je trajalo do 7. ure. Pohoda se je udeležilo 48 pohodnikov iz Štor, Celja, Vojnika, Šentjurja in od drugod in osem članov spremljevalne ekipe, vseh pohodnikov pa je bilo 73. ahvaljujem se vsem sponzorjem in donatorjem in vsem, ki ste mi pomagali pri organizaciji pohoda. SPONORJI, DONATORJI: OBČINA ŠTORE, VALJI ŠTORE, ŠTORE STEEL, PETROL ENERGETIKA, ITRO ŠTORE, TRGOŠPED ŠTORE, STOPAR LB DESIGN, STORKOM ŠTORE, OPEKA KRANJ, VLADO ČANŽEK, JOSIP ŠLOGAR, KAVA BAR GAJ-LIPA, FANIKA ŠTARKEL. Vsem še enkrat hvala, kajti brez vaše pomoči pohod ne bi tako uspel, kot je. Vodniški odsek P. D. Železar Štore in organizator železarskih pohodov: Valter Jelen SEPTEMBER 27

16 O DELU DRUŠTEV Iz Štor smo krenili ob. uri, nadaljevali vožnjo do Špara, Plave lagune in Žalca, kjer smo še pobrali zadnjega pohodnika današnje ture. V Logarsko dolino smo prišli ob 6.4 uri in nadaljevali pot ob 6.4 proti Klemenči jami. Pot do koče na Klemenči jami (28m) poteka po gozdu, del poti tudi po naravnem izklesanem skalnatem tunelu in zopet po gozdu. Pot ni zahtevna, bilo pa je zelo veliko vlage v zraku. Na kočo na Klemenči jami smo prišli po dobri uri hoje (ob 7. uri). Po počitku in okrepčilu iz nahrbtnika smo ob 8.3 uri nadaljevali pot proti Krofički. Malo nad kočo na Klemenči jami smo si POHOD NA KROFIČKO (238m) SOBOTA, ogledali najdebelejši macesen v Evropi in se počasi začeli vzpenjati proti našemu cilju. Betka je vodila pohod, jaz pa sem hodil zadnji v koloni. Pot je bila dokaj zahtevna, saj je bilo zelo spolzko, ker je ponoči močno deževalo in videli smo tudi ostanki toče na poti. Na vrh Krofičke smo prišli po treh urah hoje (ob.3 uri). Vsi smo bili veseli, da nam je vzpon uspel, kljub temu, da razgleda zaradi megle nismo imeli. vrha gore smo odšli ob 2.2 in do razpotja za Strelovec prišli v eni uri. Tu smo se spočili, malicali in nadaljevali pot do Strelovca (74m), za kar smo porabili min. Po počitku smo ob 4. nadaljevali pot proti Icmankovi planini, kamor smo prišli ob 6.4 uri. Po počitku smo nadaljevali pot proti Logarski dolini. Hoja je bila dokaj zahtevna in utrudljiva, saj je bil teren razmočen in zelo spolzek. V Logarsko dolino smo prišli ob 8. uri, zadovoljni, ker nam je tura uspela. Ture se je udeležilo 3 pohodnikov in članov P. D. Železar Štore. Vodja pohoda: Betka Pomočnik pohoda: Valter Čas hoje: 8 ur 3min VODNIŠKI ODSEK P. D. ŽELEAR ŠTORE Valter Jelen Turistično-kulturno društvo Globoče - Dedni vrh Občina Vojnik Vljudno vas vabimo na prireditev»lumparije 27«, ki bo potekala v petek, v Vojniku (na igrišču za mali nogomet pod šotorom). S prireditvijo bomo obeležili svetovni dan turizma. PETEK, od. ure dalje - Razstava likovnih del osnovnošolcev OŠ Vojnik in Frankolovo na temo turizma na podeželju - Predstavitev turističnih društev občine Vojnik - Predstavitev društev, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine Vojnik - Predstavitev ponudnikov iz kataloga od 6. ure dalje - Lumparije srečanje ljudskih godcev in pevcev o»joškova banda«in predstavitev zgoščenke o Trio»Kanape«o Ljudski godci iz Mozirja o»taščice«o»pušeljc«o»gmajnarji«- Program povezuje Toni Gašperič 6 Informacije: Petra Pehar Žgajner 3 84 Jože Žlaus SEPTEMBER 27

17 STARAMO SE, NA POMOČ - KAM S STAREJŠIMI SLOVENCI? (globoko razmišljanje o staranju in dogajanjih v svetu in še posebej v naši družbi) SREBRNE NITI Kar na začetku tega članka moram povedati, da kljub vsem podatkom in mislim, ki jih v tem prispevku nizam, nisem črnogled, prav nasprotno, z veseljem in veliko aktivnostjo doživljam svojo jesen življenja ob, hvala Bogu, relativnem zdravju, zlatih vnukih, dobrem družinskem razpoloženju in občutnem razvoju občine. Toliko besed, pisanj in napovedi, predvsem temačnih je»v zraku«, da kar ne morem mimo tega, da se ne bi še sam oglasil. Gre seveda za napovednik o težkih časih, ki čakajo nas starejše, gre za bodočo pokojninsko reformo, ki jo bodo scoprali»novi oblastniki«, katerikoli že bodo - kajti zdaj, pred volitvami, ni pravi čas za to, gre za občutno slabšanje demografske slike s premalo otrok in preveliko starejših itd., itd... Lasje, kolikor jih še imam, bi mi šli pokonci, če ne bi vsega tega vedel iz lastnega intenzivnega branja vseh mogočih slovenskih pisnih medijev. In ker je moja generacija bila vsega hudega vajena, tudi pomanjkanja hrane, če hočete, ni strahu, da bi ta čas še enkrat podoživeli, bolj se bojim za mlajši slovenski rod, ki mu bo vsiljena ameriška vrednota imeti»speglan«obraz, veliko oprsje, velik avto in še druga bebava posnemanja Amerike, kot so Valentinovo, Milijonar, Piramida... Ne pa srčnost, dobrota, znanje in druge notranje vrednote, kot je morala - edina dostojanstvena stvar. Pa še ljubezen, kajti ljubezen ni vse, toda brez nje je vse nič. ahodna družba in njeni atributi, ki se vse bolj vcepljajo v nas, niso vsi dobri. Tekmovalnost je ena takih in že v šoli se začenja, saj ne razvija najboljšega v človeku, nasprotno, uči nas sovražiti - potrebujemo torej napredek ljubezni in spremembo srca! Ne vdajmo se globalizaciji, ne asimilirajmo se! Ne poveličujmo tujih vrednot! Recimo si: sem proti temu, torej sem! Kajti življenje je tega vredno. Bil sem tu, na svoji poti skozi večnost sem se v njem ustavil le za hip. Pravijo, da smo Slovenci najmlajši upokojenci v Evropi. Predvsem politiki in ekonomisti resno razmišljajo o tem problemu. Prej, z začetkom v letu 966, smo imeli Inštitut za gerentologijo, ki se je načrtno ukvarjal s spremljajočimi dejavniki staranja, pred 7 leti so ga ukinili in sedaj se z zdravstveno in socialno gerentologijo ločeno ukvarjata»žilni oddelek«kc v Ljubljani in Inštitut Antona Trstenjaka. Kakšne organizirane gerentologije v državi ni več in naši zdravniki se za to področje ne izobražujejo več (začetnik je bil dr. Bojan Acceto). Sicer pa je staranje prebivalstva pomembna tema v EU in iščejo se poti za novo solidarnost med generacijami. Leta 22 je bila v Madridu svetovna skupščina o staranju, kasneje je bila tudi v Berlinu in znanstveniki, strokovnjaki z raznih področij, politiki in voditelji držav so složno ugotovili, da je»podaljšana življenjska doba največja pridobitev človeštva, kar pomeni novo kakovost življenja za vse generacije...«državnikom je bilo naloženo, naj zaradi povečanja števila starejših državljanov Evrope prilagajajo gospodarski in družbeni razvoj temu dejstvu! Kaj so še rekli na skupščini: starejšim je treba zagotoviti varno in dostojno jesen življenja, zagotoviti vzajemnost in solidarnost, dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, preprečevati nasilje nad starostniki in starostno diskriminacijo, razvijati medgeneracijsko sodelovanje in pomoč, poučiti mlajši rod o deležu starejših pri razvoju družbe, z aktivnim staranjem je treba dati starejšim priložnost, da s svojim znanjem in izkušnjami participirajo družbeni razvoj. Analiz, koliko smo starejši v življenju prispevali v zdravstveni sklad, enostavno ni. Vemo, da so bile življenjske razmere v prejšnjih časih mnogo težje, torej ni čudno, da je starejša generacija bolj izčrpana. Nihče več ne razmišlja o solidarnostnem prispevku in nižjih plačah starejše generacije na račun izgradnje šol, vrtcev, zdravstvenih domov, lokalne in državne infrastrukture. aradi nižjih plač so danes pokojnine nizke. In tisoče, ne tisoče, milijone udarniških ur v prostem času za boljši jutri prihodnjih generacij je tudi treba omeniti. Očitki starejšim za karkoli so torej žaljivi in nečloveški, pa tudi krivični. Saj tudi vsem mladim dandanes ni postlano z rožicami, niso vsi zdravi, ne bogati, mnogi so brez dela. 7 SEPTEMBER 27

18 SREBRNE NITI Vzajemnost mora postati stalnica med generacijami. To je vrednota in to je potreba. Starejši se tega zavedamo in obenem bojimo časa, ki prihaja. Pri nas kar vsi politiki po vrsti operirajo s statističnimi podatki o primerljivosti slovenskih cen z evropskimi. To je sicer razumljivo, ni pa dopustno, če se z navajanjem nekakšnega povprečja poskuša prikriti revščina in zmanjšati socialna občutljivost. Res, da smo uspešna družba, res pa je tudi, da nič ne slišimo ljudi, ki živijo pod povprečjem ali še nižje, na dnu. Naše bogastvo ni pravilno razporejeno. Še ni. Gre za vprašanje vrednot v slovenski družbi. Vzpodbudno je, da se mreža pomoči STAREJŠI A STAREJŠE med upokojenci celjske zveze društev zelo hitro širi. Organizacija zajema 84 upokojencev iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Med člani je veliko starejših članov z nizkimi pokojninami, ki komaj zadoščajo za preživetje. In bolnih ljudi. anje najbolj požrtvovalni člani tkejo mrežo samopomoči in pomoči, v vsakem društvu je takih dobrih ljudi od deset do petindvajset. Naj jim velja vsa čast in zahvala. Lokalne skupnosti bi morale bolj prisluhniti naporom te humane dejavnosti! Več notranje svetlobe si izkazujmo ljudje, z manj zunanje bleščave kljub novemu potrošniškem času, kjer postaja HOMO HOMINI LUPO (človek človeku volk)! Bolj bomo zadovoljni, bolj srečni in bližje Bogu! Strokovnjaki pravijo, da demografija ni več naklonjena medgeneracijski pogodbi. Kaj to pomeni? Pretočni sistem financiranja pokojnin temelji na medgeneracijski pogodbi, ko aktivna generacija zagotavlja sredstva za izplačilo pokojnin trenutnim upravičencem. Tak sistem nima pomembnih rezerv ali kapitalskih naložb, iz katerih bi se zagotavljalo izplačilo pokojnin. No in že smo pri demografski sliki Slovenije, ki je zelo slaba. Težave, v katere smo zašli, so posledica potiskanja akutnega problema naše demografije pod preprogo. Ni več časa za odlašanje in treba bo takoj začeti odkrito razpravo o tem, kar razžira naše naravno telo ter ogroža naš obstoj in razvoj. V ponazoritev povedanega tale podatek: v kolikor se bo v Sloveniji ohranila sedanja rodnost in ne bi bilo nobenih priselitev, bi se število prebivalcev v naslednjih štirinajstih letih znižalo za 2., v naslednjih desetih letih pa še za 4.! Le otroci zagotavljajo prihodnost bodočih generacij Slovencev. Ne, upokojenci ne pristajamo na zloveščo krilatico zloveščih ljudi, da smo družbi v breme. Naredili smo tej družbi čvrste temelje, od koder lahko gradi dalje, le pogača naj bo na slovenski mizi bolj pravično razdeljena. Saj zdaj že naši vrhunski ekonomisti ugotavljajo, da cene življenja ne dvigujejo zgolj delavske plače, temveč menedžerske, ki letijo v nebo in je ravno na tem področju družba izgubila vsak kompas! Mi starejši ne potrebujemo od družbe nikakršnega usmiljenja. Samo pravično, dostojno, človeka vredno življenje. Trdo prisluženo! Utrujeni smo od dela. Pustite nas v miru oditi! Upokojenci potrebujemo močno državno organizacijo. To je pod Vinkom Gobcem (štorskim rojakom) tudi bila vse tri štiriletne mandate tega udarnega predsednika, o katerem se je mnogo govorilo in so bila mnenja različna, je pa dobro ščitil interese slovenskih upokojencev. daj ga je na funkciji zamenjala vrhunska ginekologinja in nekdanja poslanka, doktorica Mateja Kožuh Novak. Ker Matejo osebno dobro poznam, verjamem, da bo s svojim znanjem in poštenjem dostojno nadaljevala predhodnikovo odgovorno delo. V Štorah imamo tudi všečno vodstvo in razvejano aktivnost med članstvom. Tudi pri nas je prišlo do zamenjave na vrhu, dolgoletnega predsednika Srečka je zamenjal neutrudni Mirko Vešligaj, ki mu seveda želimo uspešno načelovanje. Naj mi bo dovoljeno povedati še tole: osebno najbolj občudujem ljudi, ki poleg vsega svojega dela in obveznosti najdejo čas za sočloveka. Že prej sem omenil skupino STAREJŠI A STAREJŠE, taka četica najbolj požrtvovalnih upokojencev deluje tudi v naši občini. Imena teh ljudi so že bila objavljena, informativno, zgolj z namenom, da bi se ljudje v stiski lahko obrnili nanje. Tem nesebičnim ljudem, našim občanom, pretežno so to ženske, dajem»kapo dol«, v imenu isto mislečih pa se jim zahvaljujem. Naše delo, napor in naš znoj, moji dragi iz upokojenske srenje v Štorah, je vtkan v vse, kar se je v kraju zgradilo z namenom boljšega in lažjega življenja v lokalni skupnosti in širše. Ničesar nas ne more biti sram, lahko smo zgolj ponosni na naš velik prispevek in odrekanje. Občutek ponosa in dostojanstva nam bo potreben za čase, ki prihajajo in nam bodo vse manj naklonjeni. Pa še na mnoga leta! Razmišljal in zapisal Jože Kragelj -Jok 8 SEPTEMBER 27

19 SREČANJE UPOKOJENCEV V KOMPOLAH ko vsakega včasih kaj uščipne ali kaj zaboli, na takšnih srečanjih pa ob zvokih glasbe na vse to pozabimo. SREBRNE NITI Že vrsto let društvo upokojencev Štore v avgustu v osnovni šoli Kompole prireja srečanje upokojencev. Kar nekaj prireditev nam je ob koncu zalil dež, tako kot nam jo je vreme zagodlo letos, pa še ne. Oziraje se na julijsko vročino, smo se dogovorili, da letos srečanje pripravimo na športnem igrišču v Gajski hosti. Priprave se bile kar naporne, zato tudi napovedi za slabo vreme nismo prisluhnili. Navajeni marsičesa se tudi dežja nismo ustrašili, čeprav je ob pričetku prireditve lilo kot iz škafa. Ob zvokih ansambla Turk in godbe na pihala Svetina, so dežne kaplje kar poskakovale. Nad udeležbo se nismo pritoževali, prišli so tudi gostje, med njimi tudi predsednica veze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Prijetno je prisluhniti starejšim, ko se pogovarjamo o zdravju, vremenu, morda katero rečemo tudi o politiki. Besede nanesejo tudi na pokojnine, za katere trdimo, da niso darilo države, temveč z delom zaslužena pravica. Ker smo večinoma vsi odraščali v skromnosti, bili navajeni marsikaj narediti za dobrobit družbe, se večkrat presenetimo, ko rečemo, če bo še naprej tako, kot je sedaj, pa bo še že nekako šlo. Smo v teh letih, Mogoče pogrešamo srečanja tudi z mlajšimi, saj bi ob takšnih priložnostih lahko z njimi delili svoje izkušnje in modrosti. Prihodnost pripada mlajšim, vendar za trden korak v novi čas potrebujejo globoke korenine.to pa smo mi in naše življenjske izkušnje. Vzpodbudne so bile tudi besede Mateje Kožuh Novak, ki je v svojem pozdravnem govoru povedala, da se bo v svojem mandatu med drugim zavzemala za socialno varnost vseh starejših, zlasti tistih najbolj ogroženih. Poudarila je, da moramo skupaj narediti vse, kar se bo dalo za ohranitev in izboljšanje javne zdravstvene in socialne službe. dobro voljo smo pregnali dež in se vrteli na plesišču pozno v noč. Ivanka Tofant Omejeni smo bili sicer na šotore in malo nenavadno je bilo, ko je gostinski del z dežniki skrbel za postrežbo. 9 SEPTEMBER 27

20 SREBRNE NITI S SREČANJA UPOKOJENCEV V KOMPOLAH Srečanje članov našega društva, ki je bilo organizirano v»gajski hosti«v Kompolah, je za nami. Čeprav nam je nagajalo vreme, se je pod šotorom zbralo presenetljivo veliko število naših članov. Ob tej priložnosti bi se v imenu upravnega odbora DU Štore rad zahvalil vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izvedbi našega srečanja. Še posebej našim sponzorjem: Štore Steel, Valji d.o.o., Kovis d.o.o., Storkom, Multimovens d.o.o., Prehrana Tuli iz Štor, godba na pihala s Svetine, občini Štore za pokroviteljstvo našega srečanja ter vsem drugim. AHVALA Aktiv žena Kompole je že dvakrat koristil čudoviti prostor konjeniškega društva Štore v»gajski hosti«v Kompolah za srečanje ob praznovanju naših rojstnih dni. Neizmerno smo hvaležne za prijaznost in se še priporočamo. Članice Aktiva žena Kompole Predsednik DU Štore Mirko Vešligaj PRANOVANJE V GASILSKEM DOMU Tako kot mnogi drugi, sem tudi jaz svoj okrogli jubilej letos praznovala najprej s svojimi sorodniki in prijatelji, nato pa en teden kasneje še s svojimi gasilskimi tovariši in prijatelji iz folklorne skupine. Bilo je to na prvi dan lepega junijskega popoldneva, ki smo se vsi skupaj zbrali pred našim gasilskim domom v Štorah. Ne da se vsega opisati z besedami, kakšni občutki te obdajajo, ko vidiš, da se okrog tebe zbirajo tvoji prijatelji, ki ti želijo seči v roko in izreči voščilo po zdravju in sreči. Še v večje zadovoljstvo ti je, da se povabilu nihče ne odreče, kajti tudi to je neke vrste spoštovanje do tistega, ki proslavlja. elo lepa mi je misel, ki pravi:«če želiš biti srečen v življenju, deli srečo z drugimi, kajti veselje, ki ga podarimo, se nekoč vrne v lastno srce!«tako sem storila tudi jaz in povabila vse moje prijatelje. običajev, mi je bilo še posebej v čast, da je na moje praznovanje prišla naša stara znanka, gospa Pepca Ulaga, ki mi je s pesmijo na ustih in igranjem na svoje 4 let stare citre polepšala ta večer. V goste je prišel tudi par iz folklorne skupine Sv. Štefan, kar je bilo zame tudi presenečenje. Gospa Ulaga, kot veste, si je naložila že osmi križ, a je še vedno vedrega in veselega obraza. Vredna je velikega spoštovanja in naj ji bo to vzpodbuda še za naprej. Topel stisk roke ti mnogokrat pomeni veliko več, kot da bi ti nekdo dal kupe zlata. ato njej posebej in vsem tistim, ki ste mi vse to pripravili, iskrena in prisrčna hvala! Hvala pa tudi vsem ostalim, ki ste s svojimi lepimi besedami pripomogli, da se mi je po licu potočila solza sreče in mi izkazali spoštovanje. Ta večer mi bo ostal še dolgo v lepem spominu, pa Bog daj, da bi jih bilo še veliko. HVALA VAM VSEM, DRAGI MOJI PRIJATELJI! Danica MAČEK 2 Ni mi žal, da sem vstopila v gasilske vrste in k prijateljem folklorne skupine, kajti skupaj so mi pripravili čudovit in nepozaben večer. Med drugim ni manjkalo raznih presenečenj. Ker vsi vedo, da sem ljubiteljica petja starih ljudskih pesmi in obujanja starih SEPTEMBER 27

21 NEKATERI PAČ NE MOREJO I SVOJE KOŽE Da imamo v Štorah posebne ljubitelje cvetja, smo nekajkrat spoznali - žal ljubitelje tujega cvetja V sklopu prireditev Poklon emlji in občinskega praznika so člani turističnega društva letos začeli z akcijo pozivanja k lepše urejeni okolici, spremenili so tudi videz mostov, ki so, priznajte, le videti malo drugače kot v preteklosti. Srečujejo pa se z že znanimi težavami, predvsem je cvetje očitno tako nevsakdanje in redko, da si ga je nekdo prisvojil (s koritom vred) na zelo neizviren način - ponekod ga imenujejo tatvina ali kraja. Nič posebnega, prideš, ukradeš in greš. Ne bodo preganjali storilcev, upajo le, da bodo cvetlice dobro uspevale, predvsem pa pomagale votlim dušam, da postanejo drugačne. Kljub vsemu bodo»turisti«nadaljevali s svojim delom, predvsem zaradi tega, ker ugotavljajo, da jim pri skrbi in negi cvetlic pomagajo tudi drugi. a rože so tokrat, predvsem na mostu pri Godcu, dostikrat poskrbeli krajani kar samoiniciativno; čistili, zalivali in celo na novo nasadili izginule ali posušene cvetlice. Emil Kačičnik SPREJEM PRI PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA BORA REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. France Cukjati je v preddverju parlamenta Republike Slovenije pripravil sprejem za vse delavce v turizmu. Člana Turističnega društva Štore, Branko Lončar in Emil Kačičnik sta se udeležila sprejema, ki ga je za turistične delavce, podjetja in društva, ki so v preteklih letih dosegli pozitivne rezultate pri svojem delu, pripravil predsednik državnega zbora Republike Slovenije, dr. France Cukjati. Predsednik državnega zbora se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem prisotnim za njihov trud in prispevek k večji prepoznavnosti Republike Slovenije v svetu, veliko pozornost je namenil tudi društvom, za katera ocenjuje, da so eden vodilnih subjektov pri izvajanju dejavnosti turizma, njihovo delo pa nepogrešljiv dodatek k turistični ponudbi. V nekaj besedah je zahvalo podal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak in se zahvalil za prispevek in trud na področju uveljavljanja posameznih turističnih dejavnosti v svetu. Poudaril je, da je delo v društvih dostikrat premalo cenjeno in podprto, trud bo v bodoče namenjen prizadevanju, da bi društva priznali kot organizacije, ki delajo v javnem interesu. To bi nekako pripomoglo k njihovi uveljavitvi. V neformalnem delu so stekli prijateljski pogovori z udeleženci sprejema, svoje predstavnike je prišlo pozdravit kar nekaj poslancev. Lepo je bilo videti, da nekdo nudi podporo tudi na ta način. Nam se žal to ni zgodilo, naš poslanec je bil verjetno zadržan s kakšnim bolj pomembnim opravkom. Emil Kačičnik TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE 2 SEPTEMBER 27

22 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Slovenska turistična organizacija Slovenian tourist board TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE JE USPELO NA JAVNEM RAPISU A PRIDOBITEV SREDSTEV 22 Slovenska turistična organizacija (STO) je v skladu z usmeritvami, opredeljenimi v programu dela STO v letu 27, s ciljem spodbujanja razvoja turistične ponudbe in krepitve konkurenčnosti v okviru destinacijskega managementa in na osnovi partnerstva s civilnim sektorjem, 3. marca 27 objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev v letu 27. Do 3. aprila, roka za oddajo prijav, je na sedež STO prispelo 3 vlog turističnih društev, ki so izpolnjevala pogoje iz razpisne dokumentacije. STO s tem projektom želi pomagati turističnim društvom Slovenije pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovostni, celoviti in privlačni turistični ponudbi. Skupaj je bilo tako 3 društvom iz omenjenega razpisa dodeljenih 24.6, EUR. Struktura dodeljenih sredstev po regijah oz. destinacijah je sledeča: Iz gorenjske regije je na podlagi razpisa sredstva prejelo 3 društev, katerim je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj.2, EUR, društvom iz goriške regije je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 3., EUR, 6 društvom iz jugovzhodne Slovenije je bilo dodeljenih skupaj 3.86, EUR, 4 društva iz koroške regije so prejela skupaj 3.48, EUR, društvom iz notranjskokraške regije je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 4.26, EUR, 6 društev iz obalno-kraške regije je prejelo skupaj 4.2, EUR, z osrednje-slovenske regije je na podlagi razpisa sredstva prejelo 7 društev, katerim je bilo na podlagi doseženih točk dodeljenih skupaj 2.24, EUR, iz podravske regije je 2 društev prejelo skupaj 9.38, EUR, iz pomurske regije je 4 društev prejelo skupaj.88, EUR, društvom iz posavske regije je bilo dodeljenih skupaj 7.86, EUR, 24 društvom iz savinjske regije je bilo dodeljenih skupaj 9.74, EUR in 4 društva iz zasavske regije so na podlagi razpisa prejela skupaj 2.64, EUR. Pri ocenjevanju prispelih vlog so bili upoštevani naslednji kriteriji: značaj in vsebina prireditve (pri tem merilu je strokovna komisija ocenjevala, kako posamezna prireditev prispeva h kakovosti turistične ponudbe destinacije in povezovanju dediščine, naravnih vrednot in doživetij), število povezanih subjektov pri organizaciji prireditve (turistična društva, lokalne turistične organizacije, občine, kulturne in druge institucije), tržno naravnanost (pri tem merilu je strokovna komisija ocenjevala kakovost načrta trženja posamezne prireditve), trajanje prireditve, število vseh obiskovalcev (oceno) in število tujih obiskovalcev. Pri ocenjevanju je od možnih točk Turistično društvo Štore s prireditvijo Almini dnevi na Svetini zbralo 96 točk. Emil Kačičnik (povzetek obvestila za javnost STO) Foto: arhiv Turističnega društva Štore SEPTEMBER 27

23 GODOVINSKI PREGLED SREDNJE ŠOLE ŠTORE ačetki naše šole segajo v jesen 94, ko je bil v Štorah ustanovljen trimesečni strokovni tečaj, ki so ga vodili ing. Alojz Herič, tehnik Erik Hajnšek in pedagoški vodja Josip Šušteršič. Obiskovalo ga je 33 vajencev raznih strok. To so bili prvi začetki industrijske šole. V šolskem letu 946/47 je bila ustanovljena Nižja strokovna šola Železarne Štore pod vodstvom Simona Goriška, upravitelja osnovne šole v Štorah. S pomočjo uprave Železarne Štore so se. oktobra 948 pričela gradbena dela za novo šolo. Uprava za strokovno dviganje kadrov Ministrstva težke industrije FLRJ je na predlog takratne Glavne direkcije črne metalurgije izdala odločbo, da metalurška industrijska šola vzgaja učence metalurških in kovinarskih poklicev teoretično in praktično s triletno učno dobo. V tem času je imela šola že 42 dijakov. obiskovali tudi dijaki iz Bosne in Hercegovine pa tudi dijaki iz bolj oddaljenih krajev Slovenije in njim je bil internat več kot dobrodošla pridobitev. Odraz dobrega skupnega dela dijakov in učiteljev so bile razstave ob koncu vsakega šolskega leta ter sodelovanje na tekmovanjih z dijaki sorodnih šol v TAM-u Maribor, v Litostroju, v železarnah Ravne in Jesenice. Dijaki so sodelovali pri urejanju in vodenju šolske knjižnice, ki je bila odprta tudi za prebivalce Štor. UTRINKI I SREDNJE ŠOLE Svet za industrijo LRS je s kompromisom skupaj s Svetom za prosveto in kulturo LRS izdal odločbo o ukinitvi šole, tako da je prenehala z delom ob koncu šolskega leta 9/2. Ker pa so kmalu ugotovili, da nimajo dovolj šol za učence v gospodarstvu, je Svet za prosveto in kulturo v dogovoru z Železarno Štore izdal odločbo o ustanovitvi Vajenske šole za kovinarsko stroko, ki je pričela delovati Strojna delavnica in delo v njej leta 99 Vajenci so bili razporejeni v I. in II. razred. Poučevali so honorarno strokovnjaki, ki so drugače delali v proizvodnji. Teoretični del pouka se je izvajal v prostorih osnovne šole, praktični del pa so opravljali v proizvodnji, kjer so bili vajenci dodeljeni pomočnikom oz. po posameznih obratih in so opravljali v glavnem pomožna dela. V šolskem letu 947/48 se je šola preimenovala v Metalurško industrijsko šolo Štore (MIŠ). Vodenje šole je prevzel ing. Rudolf Lavrič. Število dijakov se je povečalo in problem prostora za poučevanje je postal še bolj pereč. Težavo so rešili tako, da so dijakom dodelili prostore v 3 km oddaljeni osnovni šoli na Teharjah. Teoretični pouk se je pričel , takoj po svečani otvoritvi šole. Ravnatelj je postal Anton Klinar. gradba še sicer ni bila dokončana, vendar se je pouk odvijal v neometanih in nezastekljenih učilnicah z zelo skromnim inventarjem. Julija 9 je bilo dokončno dograjeno povsem moderno šolsko poslopje. Nova učna delavnica za kovinarske poklice v pritličnih prostorih šolske zgradbe je dobila potrebne naprave, stroje, delovne mize in orodje ter tako pričela uspešno izvajati praktični pouk. INTERNAT A DIJAKE I ODDALJENIH KRAJEV V internatu, v nekdanji gostilni Hostnik, je bivalo dijakov, ki so se kasneje preselili v zasilne prostore za sezonske gradbene delavce na Lipi. Šolo so TEŽAVE S STROKOVNIM KADROM Pouk periodične vajenske šole je bil teoretičen in je trajal tri mesece na leto, za vsak razred in v vsaki izmeni. Ker vajenska šola ni smela izvajati praktičnega pouka, so bile učne delavnice vodene kot finančno samostojen zavod. Kvaliteta pedagoškega kadra se je izboljšala, saj je šola pridobila nekaj novih stalnih strokovnih sodelavcev je bila ponovno ustanovljena Metalurška industrijska šola Štore (MIŠ), ki je bila tudi samostojen zavod, vendar je ostala še naprej tesno povezana z Železarno Štore. Sredstva so ustvarjale učne delavnice, a so komaj zadoščala za najnujnejše potrebe. Šola je imela pogosto težave tudi s pedagoškim kadrom, ki se je raje zaposloval v proizvodnji, kjer je bilo nagrajevanje dosti bolj stimulativno. Profesorje in dijake je pestilo tudi pomanjkanje učbenikov za splošne in 23 SEPTEMBER 27

24 UTRINKI I SREDNJE ŠOLE strokovne predmete, kar je negativno vplivalo na učni proces. Leta 9 so bili z Uredbo ustanovljeni skladi za kadre v gospodarstvu z namenom, da se zagotovijo dopolnilna sredstva za vzdrževanje strokovnih šol in njihovih domov - najprej pri druženju jugoslovanskih železarn, kasneje pa v republiki in pri okrajih, le-tu je bila naša šola za dodelitev sredstev na prioritetni listi. PRIIDEK, DIJAŠKI DOM IN TELOVADNICA V letu 96 se je pričel graditi prizidek učne strojne delavnice, ki je bil končan maja naslednje leto. 98 je bil zgrajen nov, sodoben Dijaški dom, ki je lahko sprejel 2 gojencev, naslednje leto pa še telovadnica je šola dobila naziv Šolski industrijsko kovinarski center Štore, ki je združil Metalurško industrijsko šolo, Vajensko šolo za kovinarsko stroko in Dom učencev. kovinarske delavce, enoto za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev ter Dom učencev. 974 so bile učne delavnice ponovno povečane, dograjena je bila nova delavniška hala s površino 8 m 2. a gradnjo in ureditev novih prostorov je bil zaslužen predvsem Franc elič, dolgoletni vodja učnih delavnic in po Klinarjevi upokojitvi ravnatelj centra. a njim je vodstvo centra prevzel Jože Plankar. PROSTOVOLJNO DELO S pričetkom uporabe nove delavniške hale je šola pridobila dve učilnici v pritličju, ki sta služili za izvajanje osnovnega programa. V obnovo prostorov so se aktivno vključili dijaki in profesorji s prostovoljnim delom. Šola je pridobila garderobo za dijake, sanitarije in jedilnico v kateri so, zaradi pomanjkanja delavcih (valjavci, topilci). S šolsko reformo leta 98 so se centri uradno ukinili. Istočasno je bil izveden postopek ukinjanja TOD-a Dom učencev. Šola je spremenila naziv v Srednjo kovinarsko-strojno in metalurško šolo Štore in je usposabljala dijake za oblikovalce kovin, preoblikovalce in spajalce kovin do zahtevnostne stopnje IV. ter metalurge do zahtevnostne stopnje V. S prenovo stare zgradbe šole in učnih delavnic je šola pridobila pet novih učilnic, dva kabineta, zbornico, tajništvo, ravnateljstvo, računovodstvo, knjižnico in sejno sobo. NOVO OBDOBJE 9. leta so bila leta hitrih družbenih pa tudi gospodarskih sprememb. Posledice so bile vidne tudi pri vpisu dijakov. V tem obdobju je šola programsko prešla iz štiriletne strojno-metalurške v strojno poklicno šolo in je izobraževala dijake v naslednjih programih: 24 Reformni proces vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom je narekoval opustitev Vajenske šole kot sestavnega dela ŠIKC-a. ato se je prenehalo vključevanje dijakov po periodičnem sistemu v šolskem letu 963/64. adnji absolventi Vajenske šole pa so zaključili šolanje v šolskem letu 96/66. Politika in stroka sta se odločili, da bodo kapacitete šole namenjene za potrebe izobraževanja kadra za Železarno Štore, Cinkarno in EMO Celje. Nova organizacijska oblika centra je leta 972 sprejela naziv: Šolski kovinarski in metalurški center Štore (ŠKIMC). Ljudje še danes poimenujejo šolo s tem nazivom, čeprav je le-ta do danes večkrat spremenila ime. Center je združil poklicno kovinarsko in metalurško šolo, šolo za metalurške in Gradnja - povečava učne delavnice (8 m 2 ) iz leta 974 opreme, pričeli z razdeljevanjem hrane šele oktobra 977. Leta 978 je ravnatelj šole postal Tomaž Štolfa. Nenehno izpopolnjevanje in iskanje novih oblik strokovnega izobraževanja je v letu 979 privedlo do novih sprememb. Vajenska šola za kovinarsko stroko in metalurška industrijska šola sta dobili enoten učni načrt, zato sta se registrirali kot skupna poklicna in kovinarska metalurška šola Štore. Ustanovljena je bila šola, specializirana za metalurške delavce, z namenom, da bi mašila vrzel, ki je nastala po ukinitvi izobraževanja livarjev-kaluparjev in zaradi vse večjih potreb po kvalificiranih metalurških obdelovalec kovin (dvoletni), oblikovalec kovin (triletni), preoblikovalec in spajalec kovin (triletni), strojni mehanik (triletni), monter energetskih naprav (triletni - obrtni), avtoklepar (triletni - dualni). Šola je spremenila tudi ime (l. 997) v Srednjo strojno šolo Štore. Tega leta je imela šola skoraj štiristo dijakov, ki so bili razdeljeni v 7 oddelkov. Pouk je potekal v desetih učilnicah pri teoretičnem pouku, od tega v treh namenskih (računalnica - osnove regulacij in krmiljenja ter tehnologije) in v učilnici v učnih delavnicah za potrebe praktičnega pouka ter v kabinetu za CNC tehnologijo. Dijaki so pridobivali znanja v učnih delavnicah na Avto Celju in Libeli. Novo tisočletje je kolektiv pričakal z zaskrbljenostjo, ker se je število oddelkov zmanjšalo s na 2. V šolskem letu 2/2 pa celo na SEPTEMBER 27

25 oddelkov. manjšanje števila dijakov je bila posledica padca natalitete pa tudi manjšega vpisa v program strojništva, kar je odraz krize v strojni industriji. letom 998/99 so oddelki nižje poklicne šole doživeli prenovo. Čas izobraževanja se je podaljšal z dveh let na dve leti in pol, vsebinskih sprememb pa je bilo zelo malo. Triletni program srednje poklicne šole je doživel manjše spremembe, npr. zmanjšanje števila ur pri nekaterih predmetih, obvezne izbirne vsebine so se preimenovale v interesne dejavnosti. V šolskem letu 2/2 smo razpisali oddelke dualnega izobraževanja za poklic avtoklepar, klepar-krovec, instalater strojnih instalacij, konstrukcijski in strojni mehanik. Šola je poskrbela za ustrezno kadrovsko in tehnično opremljenost. Pri praktičnem delu pouka sodelujemo s podjetji, ki imajo ustrezno tehnologijo, npr. Cetis, Cinkarna, medijskimi hišami,... Program je zastavljen podobno kot vsak štiriletni tehniški program in obsega polovico splošnoizobraževalnih predmetov in polovico specializiranih. V programu medijskega tehnika spoznavajo osnove grafičnega procesa, razvijajo sposobnosti za barvno zaznavanje in se učijo ravnati s sodobno informacijsko tehnologijo. Tako znajo računalniško podprto oblikovati tekst, sliko in grafiko za tiskane medije, pa tudi zvok za multimedijske izdelke ali za uporabo v digitalnih medijih. Usposobijo se za delo s podatkovnimi bazami, učijo se uporabljati tehnično-tehnološko dokumentacijo, spoznavajo osnove in sicer v celjski, savinjski, šaleški in obsoteljski regiji. Predstavitev sta izvedla tudi na Obrtni zbornici Celje. INVESTICIJE IN VDRŽEVANJE Šola je pridobila sredstva za novo šolsko pohištvo ter za opremo delavnice praktičnega pouka za monterje energetskih naprav. Opremili smo štiri računalniške učilnice ter kupili potrebno opremo za izvajanje programa medijski tehnik, npr. računalnike, kamere, digitalne fotoaparate, LCD projektorje,... Ves čas je šola izvajala investicijsko vzdrževanje (zamenjava dotrajanih oken, radiatorjev, obnova kurilnice, klimatizacija dveh računalniških učilnic itd. Šola je zaradi uvedbe novega programa medijskega tehnika spremenila tudi ime (šol. l. 24/) v Srednjo šolo Štore. UTRINKI I SREDNJE ŠOLE NOVI PROGRAMI Ponudbo programov smo razširili z možnostjo izobraževanja za monterja ogrevalnih naprav, preoblikovalca in spajalca kovin ter strojnega mehanika. a brezposelne oz. osebe, ki so se želele prekvalificirati, je izobraževanje potekalo v sodelovanju z avodom za zaposlovanje in Ministrstvom za delo. novim šolskim letom (22/3) so se pričele aktivnosti v zvezi z uveljavitvijo novega programa medijski tehnik. Program so prejšnje šolsko leto uvedli že v Ljubljani in Mariboru. Vadba v štorski telovadnici zakonodaje s področja intelektualne lastnine in še marsikaj, kar naj bi potrebovali pri zaposlitvi. Lahko se zaposlijo v grafični industriji, medijskih hišah, v marketingui kot računalniški oblikovalci tekstov, časopisnih strani, predstavitvenih strani podjetja in še kje. V šolskem letu 2/6 je šolanje končala tudi prva generacija maturantov programa medijski tehnik. Rezultati so bili spodbudni. Povprečne ocene maturantov so bile precej visoke, imeli pa smo tudi dve»zlati«maturantki, Andrejko Strmšek in Mojco Hvala. V ta program se lahko vpišejo učenci, ki so končali osnovno ali nižjo poklicno šolo in njim enakovredno šolo po prejšnjih predpisih. Pomembno je tudi, da je program primeren tako za fante kot dekleta. nano je namreč, da je na Celjskem premajhna izbira za vpis v srednješolske programe, primerne za dekleta. Izobraževalni program je zastavljen tako, da z opravljeno poklicno maturo lahko nadaljujejo izobraževanje, se takoj zaposlijo ali pa pričnejo s samostojnim poklicnim delom. Ravnatelj Tomaž Štolfa in svetovalni delavec Franc Ratajc sta pričela osnovne šole seznanjati z novi programom, Kljub nenehnim reformam na področju vzgoje in izobraževanja je šola»obstala«in naš kolektiv čaka novo desetletje delovnih nalog in izzivov. Upajmo, da nam bo sreča naklonjena. Natalija MAVC, prof. 2 SEPTEMBER 27

26 UTRINKI I VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V juliju se je nebo nad vrtcem Lipa v Štorah nasmejalo - dotrajano in zdravju škodljivo salonitno-azbestno kritino so delavci podjetja Čanžek varno odstranili in streho prekrili z novo kvalitetno kritino Gerard. Med obnovo strehe smo se otroci in vzgojiteljice preselili v prostore OŠ Štore, kjer je delo nemoteno potekalo. V naših srcih se je po dolgih letih odrinjenosti na stranski tir naselilo upanje, da bo občina Štore, ki je lastnik že precej dotrajanega objekta, le našla posluh in namenila sredstva za prepotrebno obnovo. Vodstvo OŠ Štore in osebje v vrtcu se s svojim znanjem, sposobnostmi in VRTEC LIPA POD NOVO STREHO iznajdljivostjo trudimo zagotavljati kvalitetno, vzpodbudno in prijetno klimo v vrtcu, vendar je za izvajanje dejavnosti z najobčutljivejšo populacijo potrebna tudi ustrezna bivanjska klima, ki omogoča, da se v zgradbi in na pripadajočih zunanjih površinah vsi dobro počutimo in predvsem, da nam je omogočeno izvajati dejavnosti, ki bogatijo življenje otrok. Veseli smo prvih korakov pri prenovi vrtca in upamo, da se bodo tudi v prihodnjih letih namenila nova sredstva za nadaljevanje obnove vrtca, za kar se gospodu županu, g. Miranu Jurkošku, tudi zahvaljujemo. V novem šolskem letu pa se že veselimo dela pod prenovljeno streho vrtca. Tatjana Palir, vzgojiteljica v vrtcu Na štadionu Kladivar Celje je tudi letos potekalo atletsko tekmovanje. brali smo se v sredo, 6. maja, in vse skupaj se je začelo okoli 3. ure. Kot je že v navadi, so tudi naši učenci dosegli odlične rezultate. Sodelovali smo v teku na 6 metrov, skoku v višino, metu krogle, metu žogice, skoku v daljino, teku na 3 metrov, teku na metrov in štafeti. Udeležili smo se velikega in malega atletskega pokala. ATLETSKO OBČINSKO PRVENSTVO Sodelovali smo: Uršla Verhovšek, Maruša Klinar, Anja Pušnik, Nives Slemenšek, Martin Čater, Marko Kresnik, Bojan Ilioski, Nikita Privšek, Kim Majoranc, Ana Gabršček, Špela Turk, Urška Belej, Aleš Guzelj, Liridon Fazliu, Boštjan Florjanc, Betka Burger, Dino Eminič, Rok Kresnik, Dejan Lukič, Matic Arčan, Laura Hrvatič, Azra Murič, Alja Jurkošek, Adrijana Luttolli, Lena Gabršček, Oskar Žveglič, Nastja Sivka, Anja Gajski, Miha Bezgovšek, Rok alokar, Urban Žohar, Janez Krevel, Sanja Milojevič, Sara Milojevič, Anja Kragelj, Đorđe Vujičić, Sašo Šolinc in Grega Gorjup. Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate. Kim Majoranc, 9.a FINALNO POSAMIČNO ATLETSKO TEKMOVANJE Teden dni po občinskem prvenstvu je sledilo še finalno tekmovanje. Učenci, ki so dosegli dobre rezultate na občinskem prvenstvu, so se uvrstili v finalno tekmovanje, ki je bilo 22. maja na štadionu Kladivar. Tokrat se je tekmovanja udeležilo malo več šol, tudi iz drugih občin. Ustaviti nas ni mogel niti dež, ki je pošteno namočil štadion. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj učencev iz naše šole, ki so dosegli dobre rezultate. Čestitamo! Kim Majoranc, 9.a 26 Na progi št. 2 Urška Verhovšek Dino Eminič in Rok Kresnik v boju za medaljo Dino Eminič in Rok Kresnik na stopničkah SEPTEMBER 27

27 V sredo, , smo se v veliki telovadnici Osnovne šole Štore spoprijeli učenci in naši starši. Ekipo učencev smo sestavljali: DEKLETA: Sanja Manojlovič, Urška Belej, Dijana Lazič, Ana Gabršček, Lena Gabršček, Nikita Privšek, Špela Turk, Sanja Milojevič, Sara Milojevič in Anka Frece ter DEČKI: Rok Prevolšek, Edis Hadžič, Aleš Guzej, Jetmir Tora, Matic Teršek, Lovro Žveglič, Oskar Žveglič, Romano Gradič in Samo Lorger. Ekipo staršev pa so sestavljali: MAMICE: Mirjana Milojevič, Mirica Žveglič, Branka Žula, Tanja Gabršček, Jerica Frece, ter učenke, ki so jim pomagale: Nastja Sivka, Sara Sivka in ala Grdina. OČETJE pa: Gorazd Bokšan, Vojko Grdina, Uroš Privšek, Mile Milojevič, Mladen Gašpar in Urban Senica. Tekmo je sodil gospod Karli Pintarič. DVOBOJ V ODBOJKI: STARŠI - UČENCI brali smo se okoli.3 ure, se dobro ogreli ter nestrpno pričakovali začetek tekme. Najprej smo igrale deklice in mamice, kjer smo kljub presenetljivo dobri igri mamic, dekleta zmagala z dvema točkama prednosti. Rezultat je bil tako 42:44. Nato so na igrišče stopili dečki in očetje ter kmalu smo bili priča pravemu dvoboju, kjer so žoge letele po zraku kot za stavo! Čeprav je bil tudi tokrat boj večino časa izenačen, so dečki na žalost izgubili za pet točk in tako je bil rezultat tokrat 6:8 za starše. Čakala nas je še zadnja tekma, kjer so tekmovale mešane ekipe učencev (3 deklice, 3 dečki) in staršev (3 mamice in 3 očki). Tako smo se spopadli še zadnjič in tokrat smo učenci kljub velikemu trudu staršev prepričljivo zmagali, in sicer za točk ter povedli rezultat na 4:. Starši so priznali našo premoč in se za spremembo niso prav nič jezili (kar je sicer v njihovi navadi). Skupaj smo se odpravili domov in se še dolgo pogovarjali o tem. Lena Gabršček in Anka Frece, 7.b Ekipa staršev in učencev UTRINKI I VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V četrtek, 3. maja 27, smo se predstavniki razredov zbrali ob drugem letošnjem šolskem parlamentu v mali telovadnici naše šole. Sestanka so se udeležili tudi gospod ravnatelj, gospa pomočnica ravnatelja, gospa socialna delavka in še nekaj učiteljev. Sestanek na teme ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA ŠOLI IN PROSTI ČAS, MEDOSEBNI ODNOSI IN DISCIPLINA ter OKOLICA ŠOLE SMO VODILI Janez Krevel, Lena Gabršček, Nikita Privšek in Teja Miholič. Naš cilj je bilo poiskati rešitve težav, na katere so parlamentarci opozorili. ačeli smo s»športnimi aktivnostmi na šoli«, kjer smo vsi potožili, da je na trenutno edini šport na šoli odbojka. Res je, da se udeležujemo veliko različnih športnih tekmovanj iz najrazličnejših panog, vendar teh športov ne treniramo, zato odmevnejših rezultatov nikoli ne 2. ŠOLSKI PARLAMENT pričakujemo. Fantje bi si želeli, da bi se na šoli izvajali še košarka, rokomet in atletika. Dekleta se zanimajo za ritmično gimnastiko, aerobiko in plesni tečaj. a slednjega se zanima veliko deklet in zrasla je ideja, da bi z ustanovitvijo tega kožka sestavili plesno navijaško skupino, ki bi lahko tekmovala v okviru ŠKL-ja. Gospod ravnatelj je predlagal in vsi prisotni smo se s predlogom strinjali, da ob začetku šolskega leta izvedemo anketo o željah učencev po športnih aktivnostih in dva izbrana športa tudi izvajamo celo šolsko leto. Športna pedagoginja gospa Maja Berčon pa je še dodala, da smo podobne aktivnosti na šoli že ponudili, a ni bilo interesa ali pa je po nekaj začetnih mesecih udeležba tako padla, da izvedba krožka ni bila več mogoča. Tema»medosebni odnosi«je stalnica na vsakem šolsekm parlamentu in naš cilj je bil jasen: najti moramo ustrezno rešitev, saj se vedenje in disciplina iz leta v leto slabšata. Vsi smo bili enotnega mnenja, da kazni, kot sta ustni in pisni opomin, ne zaležejo več. Kritičen je predvsem odnos med učencem in učiteljem. a ta problem smo v pogovoru z gospo socialno delavko kmalu našli možno rešitev: več pogovora v okviru družine, saj vse naštete težave izhajajo in (ne)vzgoje v družini. Sklenili smo, da bomo v prihodnjem šolskem letu po razredih izvajali delavnice, kjer bodo sodelovali učenci, njihovi starši in učitelji. Učenci smo ob tem še predlagali, da bi kršitelji morali napake, ki so jih storili, popraviti z dobrim delom. Tako bi lahko po pouku pomagali hišniku, čistilkam in kuharicam. Tako se bomo lahko pogovarjali vsi skupaj in menimo, da se bo veliko otrok spremenilo. Pri zadnji temi o»čistoči v šoli in njeni okolici«smo se ustavili predvsem pri sanitarijah in hodnikih. avedamo se, da smo za tako stanje krivi sami oziroma tisti, ki uničujejo in zanemarjajo omenjene prostore. Želimo si strožjih kazni za povzročitelje, na primer, da bi tisti, ki je stranišče onečedil, počistil tla in umivalnike v teh sanitarijah. Ker se tudi v okolici šole pridno nabirajo smeti, smo sklenili, da bomo v prihodnjem šolskem letu organizirali več čistilnih akcij, saj smo navsezadnje EKO šola. Po dveh šolskih urah smo parlament zaključili in sklenili, da bomo sprejete sklepe prenesli v razrede in poskrbeli, da jih bomo brez izjeme upoštevali. Janez Krevel,.a/8 27 SEPTEMBER 27

28 UTRINKI I VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE V sredo, 6. junija, smo se učenci. razredov devetletke zbrali pred šolo. Ob 8. uri je po nas prišel avtobus. Odpeljali smo se proti morju, v Izolo, kjer je potekala poletna šola v naravi. Tekmovanje za»naj PRIČESKO«Prtljago smo odložili v sobe in pohiteli na kosilo. Kmalu smo se preoblekli v kopalke in odšli na bazen, kjer je sledilo testiranje. Utrujeni od plavanja smo se vrnili v sobe in že hiteli v Izolo, kjer smo kupili razglednice in spominčke. Sledila je večerja in po njej spanje. Izlet z ladjo v Piran Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo in pregledovanje sob. Prve dni je bilo na vratih narisanih nekaj strel in oblakov, a smo se potrudili in že so na plakatih zasijali sončki. Če ni deževalo, smo vsak V SIMONOVEM ALIVU dan odšli na plažo, kjer smo se kopali v morju. Veselili smo se petka, ko smo imeli tekmovanje za naj pričesko. Prav vse sobe smo se potrudile, da bi bile pričeske čimbolj domiselne. Že naslednji dan smo se predstavili s petjem, plesom, deklamacijami, igro vlog. Najbolj nestrpno smo pričakovali nedeljo, saj smo se z ladjico odpeljali proti Piranu. Tam smo si ogledali Akvarij, hišo Benečanko ter se fotografirali pri Tartinijevem spomeniku. Med vožnjo proti Izoli smo si po skupinah ogledali podvodni svet, rimsko cesto in školjčišče, lahko pa smo sedeli tudi na strehi ladjice. Sledila je še zadnja večerja, po njej pa podelitev priznanj v plavanju in pospravljanje stvari v kovčke. Vsi se strinjamo, da je bila šola v naravi polna energije in lepih doživetij, zato je ne bomo pozabili. Špela Mastnak in Maruša Vrhovšek,.a/9 ŠOLA V NARAVI V sredo, šestega junija, smo se z avtobusom v šolo v naravi odpravili in se veselili vsi. Na avtobusu vsi nestrpni smo bili, ker bi radi v Izolo čimprej prišli, a smo se še na Lomu ustavili. Ko smo končno v Izolo prišli, v depandansi smo prtljago raztovorili, že smo na kosilo hiteli, kjer vse okusno je bilo, zato jedli smo s slastjo. Na tržnici zapravili smo ves denar, ki nam ga je dala mama v dar. V petek smo imeli tekmovanje za naj frizuro, vsaka soba je predstavila svojo kreaturo. V nedeljo smo z ladjo se v Piran peljali, se pri Tartiniju fotografirali, med vožnjo podvodni svet občudovali. Končno prišel je čas, da je plavalno priznanje dobil vsak od nas. V ponedeljek smo z avtobusom domov odšli, starši so nas pogrešali, zato so nas predčasno pred šolo čakali. Rene Trupej, Andraž Žula,.a/9 OŠ Štore 28 Skupinska na Tartinijevem trgu v Piranu jutraj smo se z avtobusom najprej odpeljali v Piran in si ogledali Muzej podvodnih dejavnosti. Še postanek za malico na Lomu in hiteli smo proti Štoram, kjer so nas čakali starši. Na plaži v Simonovem zalivu SEPTEMBER 27

29 Čas je naš gospodar in prav nikomur še ni uspelo, da bi se mu postavil po robu. S šolo je sicer malo drugače, saj se rojeva vsako jesen, z vsako novo generacijo učencev, a hkrati del njih tudi izginja, s tistimi, ki odhajajo vsako pomlad. Vsaka šola je svet zase s svojimi učenci, učitelji, starši, možnostmi, željami in cilji. Življenje pušča sledove tudi življenje šole. Naša šola je v zadnjih štiridesetih letih doživela in preživela tako družbene kot številne šolske reforme. Prvič so učenci prestopili prag nove šole na Lipi leta 967. Med prvimi v celjski regiji se je šola vključila v celodnevno obliko dela in septembra 976 so učenci prvih štirih razredov že preživeli v šoli velik del dneva. V celodnevno obliko dela sta bila nato vključena tudi. in 6. razred. Šola, ki je bila močno vpeta v kraj, se je leta 988 preimenovala v Osnovno šolo Štorskih železarjev, saj je prišla pod okrilje takratne Železarne Štore. Družbene in gospodarske spremembe, zlasti propad železarske industrije, so pripeljali do ukinitve celodnevne šole in leta 992 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Štore. V šolskem letu 996/997 je bila sprejeta nova šolska zakonodaja, ki je prinesla korenite spremembe v šolski prostor. Učitelji praktiki so prenavljali in na novo oblikovali učne načrte devetletne šole. Tudi naša šola se je začela pripravljati na prenovo. Pričeli smo z uresničevanjem srednjeročnega načrta šole kot osnovnega pogoja za prehod na devetletno šolo. To leto je bil na slavnostni prireditvi ob tridesetletnici šole postavljen tudi temeljni kamen za nov prizidek k šoli. Otvoritev prizidka in obnovljenega starega dela je bila Stara šola je zasijala v novi preobleki in vsem udeležencev učno -vzgojnega procesa ponudila več kot dobre pogoje za življenje in delo. Mavrične barve hodnikov so bile kažipot delitve učencev v tri triade. Prvošolčke, ki so vstopili v šolo s šestimi leti, sta v učilnici sprejeli učiteljica in vzgojiteljica, v učnih kotičkih novo pohištvo, igrače in»čarobni igralni hišici«, ki sta zvabili nasmeh na lica še tako zadržanemu OSNOVNA ŠOLA ŠTORE - 4 LET (967-27) Sprehod skozi čas prvošolčku. V Štorah smo z devetletko začeli najprej v. razredu, v šolskem letu 22/23. V naslednjem šolskem letu so učenci po zaključenem. razredu osemletke prestopili v 7. razred devetletke. Naša prva generacija devetletkarjev na predmetni stopnji je imela 9 učencev. Ti so imeli prvič v zgodovini slovenskega šolstva pravico izbrati 3 izbirne predmete. Devetletni program je v slovenske osnovne šole prinesel mnogo sprememb in novosti. Učni načrti so ciljno naravnani, učenci poleg obveznih predmetov izberejo tudi dva ali tri izbirne predmete. Pri matematiki, slovenščini in angleščini se od 4. do 7. razreda lahko izvaja fleksibilna diferenciacija, v 8. razredu in 9. razredu pa nivojski pouk ali druge oblike notranje diferenciacije. aradi zgodnjega šolanja šestletnikov je bilo kot novost organizirano tudi jutranje varstvo. Nostalgično smo se sprehodili po poteh, ki so nas vodile skozi mejnike minulih let, zlasti zadnjih let. Preteklost je vedno bila naša učiteljica in vodnica. Vemo, da le sedanjost omogoča nove priložnosti, možnosti in izzive. Pri tem nas vodi ustvarjalni nemir, sposobnosti, ambicije in pripravljenost za premagovanje ovir. Vsi zaposleni gradimo podobo naše šole, živimo zanjo in ji posvečamo največ svojega ustvarjalnega dela. Skupaj z učenci in njihovimi starši uresničujemo vrsto nalog, ki nam jih nalaga današnja družba. Pri izobraževanju učencev in oblikovanju njihove osebnosti ima šola odločilno vlogo, zlasti s poukom v razredu, pomembne pa so tudi obšolske dejavnosti, med njimi različna tekmovanja v znanju, različni projekti, šola v naravi, kulturne prireditve. Šola zadnja leta organizira šolo v naravi za učence od 4. do 9. razreda. Učenci in učitelji preživijo pet dni v naravi, kjer se srečajo z novimi izzivi, izkušnjami in stkejo nove medčloveške vezi. Šola se je zadnja leta vključila v različne projekte: Ekošola, lati sonček in Krpan (tekmovanje za športno značko). V šolskem letu 26/27 smo izvedli mednarodni projekt»spoznajmo se; Poljska - Slovenija, Varšava - Celje - Štore«. Naša šola se je povezala z osnovno šolo SSP 26 profesora Jigoro Kano iz Mladinski in otroški pevski zbor skupaj Varšave. V projekt je bila vključena skupina učencev in učiteljev naše šole, ki so v maju 26 gostili učence in učitelje s Poljske. Ob pomoči staršev naših učencev, Turističnega društva Štore in drugih organizacij so gostje iz Poljske spoznali našo lepo domovino in z nami navezali zelo lepe in tesne vezi. V septembru 26 so naši učenci vrnili obisk in se odpravili na spoznavanje Poljske. Naj zaključim z mislijo, da vzgoja in izobraževanje ostajata naša dolžnost in skrb in da dobre šole ne naredijo lepe stavbe, ampak izobražen ter osebnostno bogat učitelj, ki mu je delo z otroki življenjsko poslanstvo in ljubezen. In kaj si v prihodnje kot ravnatelj želim? Morda to, da se obnovi in posodobi telovadnica, ki se je roka obnove ni dotaknila in da se pred šolo uredijo športne površine, ki bodo namenjene osnovnošolcem in drugi mladini v Štorah. Franjo Rumpf, prof., ravnatelj OŠ Štore UTRINKI I VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE 29 SEPTEMBER 27

30 ŠPORT DRUŠTVO MALEGA NOGOMETA ŠTORE Spomladanski del prvenstva OLMN Štore je za nami, kakor tudi tekmovanje za pokal občine Štore. V letošnji tekmovalni sezoni so imeli v pokalu največ športne sreče igralci Nido Team-a, ki so v finalu premagali ekipo Rudar Pečovje z 9:3 (8:). To srečanje je bilo zelo zanimivo, saj so igralci Nido Team-a po 7 minutah dosegli kar 4 zadetke, prejeli pa nobenega. Rudarji so poleg 3 zadetkov, ki so jih dosegli v srečanju, še imeli nekaj priložnosti, vendar strelci niso imeli svojega dne. Igralci Nido Team-a so tako zasluženo osvojili pokal Štor. Vendar so se v polfinalu zelo namučili s Svetino, ki so jo uspeli premagati šele po streljanju kazenskih strelov. Rudarji pa so premagali Marinero. V prvem polčasu je ekipa Marinera uspela parirati Rudarju, saj je bil rezultat neodločen, 2:2, v drugem pa so Marineru pošle moči in Rudar je zmagal z 6:3. Prvi petek v septembru pa nadaljujemo z prvenstvom OLMN Štore. Lestvica I. lige po 8. odigranih krogih: FAIR PLAY / Ime ekipee Št.krogov mage Remi Poraz Gol.dif. Št.točk RD RU DK LAŠKA VAS : CYNARČKI 8 2 3: STORKOM : company 4 MARINERORO :29 6 RUDAR PEČOVJE :3 6 BS POLULE LE : ROGAČI 7 NIDO TEAM : ŠTORE STEEL 8 7 7: 2 Lestvica II. lige po 8. odigranih krogih: FAIR PLAY / Ime ekipee Št.krogov mage Remi Poraz Gol.dif. Št.točk RD RU DK RANIVOK : SVETINA : BAR OPOKAOKA : PROŽIN : DIKPLAST : KOMSPORT ORT : BAR EK 7 6 6: SEPTEMBER 27

31 RAPORED TEKEM ŠPORT Razpored I. lige: Občinska. liga Štore: sezona 27 Razpored tekem JESENSKI DEL 9. krog Kompole ob 7: Marinero Storkom Company : ob 8: Štore Steel Nido Team : ob 9:3 Rudar Pečovje Rogači : ob 2: Cynarčki Laška vas :. krog Štore ob 6:3 Storkom Company Rogači : ob 8:4 Laška vas Štore Steel : ob 9:3 Rudar Pečovje Cynarčki : ob 2: Nido Team Marinero :. krog Kompole ob 7: Cynarčki Rogači : ob 8: Štore Steel Rudar Pečovje : ob 2: Storkom Company Nido Team : ob 2: Marinero Laška vas : 2. krog Štore ob 6:3 Cynarčki Štore Steel : ob 8: Laška vas Storkom Company : ob 9:3 Nido Team Rogači : ob 2: Rudar Pečovje Marinero : 3. krog Štore..27 ob 7: Štore Steel Rogači : ob 8:4 Storkom Company Rudar Pečovje : ob 9:3 Marinero Cynarčki : ob 2: Nido Team Rogači : 4. krog Štore ob 6:3 Laška vas Rogači : ob 7: Štore Steel Marinero : ob 8: Cynarčki Storkom Company : ob 8:4 Rudar Pečovje Nido TeaM : Razpored II lige: Občinska 2. liga Štore: sezona 27 Razpored tekem JESENSKI DEL 9. krog Kompole ob 6:3 Prožin Komsport : ob 8:4 Mlacomm Svetina - Ranivok : ob 2: Bar Ek Bar Opoka : Dikplast prosti. krog Štore ob 7: Dikpast Bar Ek : ob 8: Bar Opoka Mlacomm Svetina : ob 2: Ranivok Prožin : Komsport prosti. krog Kompole ob 6:3 Mlacomm Svetina Dikplast : ob 8:4 Prožin Bar Opoka : ob 9:3 Komsport Ranivok : Bar Ek prosti 2. krog Štore ob 7: Dikplast Prožin : ob 8:4 Bar Ek Mlacomm Svetina : ob 2: Bar Opoka - Komsport : Ranivok prosti 3. krog Štore..27 ob 6:3 Komsport Dikplast : ob 8: Prožin Bar EK : ob 2: Ranivok Bar Opoka : Mlacomm Svetina prosti 4. krog Kompole ob 7: Mlacomm Svetina Prožin : ob 8: Bar Ek Komsport : ob 7: Dikplast Ranivok : Bar Opoka prosti 3 SEPTEMBER 27

32 ŠPORT KOVINAR V 3. SNL - VHOD Do konca prvenstva še trije krogi 32 Kovinar je začel letošnjo sezono pod pričakovanji. Po uspešno opravljenih pripravah so bila pričakovanja velika. ačetek sezone 27/28 v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod je bil za nogometaše Kovinarja pod pričakovanji. Še več. Pogled na lestvico in statistiko je daleč od tega, kar je Kovinar kazal zadnji dve sezoni, predvsem pa daleč od tega, kar so fantje in strokovno vodstvo kluba pričakovali in z zavzetostjo v pripravljalnem obdobju napo-vedovali. Dva poraza in dve neodločeni tekmi je vsekakor premalo za moštvo, ki že dve leti kroji sam vrh tretje lige. a kakršnekoli analize in vzroke je seveda še prezgodaj, vsekakor pa lahko iz videnega trdimo, da slabša igra nikakor ni posledica pomanjkanja zavzetosti in borbe-nosti na igrišču. Sicer pa je letošnje prvenstvo popolnoma odprto. Ob pogledu na lestvico izstopa dejstvo, da so druga moštva iz našega sosedstva uvrščena pri vrhu. Tako lahko v nadaljevanju prvenstva pričakujemo kar nekaj lokalnih derbijev in zanimivih srečanj predvsem za zveste obiskovalce in ljubitelje štorskega nogometa. Najprej prihaja v Štore moštvo Šmartnega, ki je kot novinec v ligi pozitivno presenetilo (seveda ne smemo pozabiti, da gre še za enega bivšega prvoligaša v novi podobi), nato odhajajo Kovinarji v Slovenske Konjice k lanskemu drugoligašu Dravinji, nato pa čzt dva tedna prihajajo Šmarčani. a Kovinar se tako pravi boj šele začenja. Nekoliko boljši razpored v nadaljevanju vzbuja več optimizma tudi pri njih. In glede na dejstvo, da kljub neuspešnemu štartu v novo sezono Kovinarji zaenkrat ne nameravajo spreminjati načina igre (napadalna igra na zmago v vsakem srečanju) se nam septembra v Štorah obetajo prave nogometne poslastice. V septembru pa začenjajo s svojimi prvenstvi tudi mlajše selekcije Kovinarjev. Aleš Korošec, NK Kovinar Dosedanji nastopi Kovinarja v jesenskem delu MALEČNIK : KOVINAR ŠTORE 3: KOVINAR ŠTORE : PALOMA 2:2 ROMA : KOVINAR ŠTORE 3:3 ODRANCI: KOVINAR ŠTORE 2: Kovinar na do sedaj edini domači tekmi ni uspel premagati gostov iz Palome. Lestvica v 3. SNL - vzhod po 4. odigranih krogih. Ordanci 4 4 9: MU Šentjur 4 3 7: 3. Trgovine Jager Š : 4. Šmartno :6 9. Dravinja 4 2 2: 7 6. Stojnci : Črešovci : Tehnostroj Veržej : 6 9. Malečnik 4 2 7:8 4. Paloma 4 2 :9 4. Koroška Dravograd 4 3 3: 3 2. Kovinar Štore : 2 3. Roma 4 3 4: 4. Pohorje 4 4 :2 29 SEPTEMBER 27

33 GODOVINA NOGOMETA V ŠTORAH Prva povojna leta ŠPORT... Preobrazili smo večino športnikov v zavedne Slovence, ki so se otresli hlapčevske nemške miselnosti in jih veliki dogodki l. 94 niso našli nepripravljene. Res je sicer, da jih je nekaj stopilo tudi v službo okupatorja, kar pa z ozirom na pravi konglomerat članstva po političnem prepričanju in pa trdni nemški vzgoji v tem kraju ni bilo nič čudnega. Prekratko je bilo obdobje društvenega dela, da bi lahko dosegli stoodstoten uspeh tudi pri tem težavnem delu. Doba okupacije je prekinila športno aktivnost. Vsi napredni športniki pa so prispevali po svojih močeh svoj delež v narodnoosvobodilnem gibanju. (iz prejšnje številke) DRUŽITEV DVEH SOSEDNJIH DRUŠTEV Narodnoosvobodilna borba je precej zdesetkala štorovske športnike. Vrsta predanih športnikov je našla svoja službena mesta zunaj Štor. Pričeti je bilo treba znova. V začetku leta 946 se je zbrala skupinica navdušenih športnikov, večinoma nogometašev, ki so pripravili teren za ustanovitev TD Štore. V tem času je bila enotna fizkulturna organizacija z vsemi vejami telesne vzgoje in športa, tako tudi v Štorah. Nogometna sekcija je ponovno lepo zaživela in nadaljevala predvojno tradicijo. Delo v društvu je bilo težavno. Ni bilo rekvizitov niti finančnih sredstev. Nogometaši so sodelovali v celjskem okrožnem prvenstvu in so za potovanja na tekme večkrat morali seči v lastni žep. opet so nogometaši hodili trenirat na staro predvojno igrišče pri rudniku na Pečovju. Redna vadba in ljubezen do nogometne igre je pripomogla že v tem letu štorovskim nogometašem do lepih uspehov. V letu 946 je enajsterica iz Štor zaključila okrožno negometno prvenstvo na. mestu v lestvici. V letu 947 je društvo Svoboda Teharje 946 korakalo novim uspehom naproti. K uspehu na zelenih igriščih je mnogo pripomogla tudi fuzija dveh sosednih društev. Športno društvo Svoboda iz Teharij, ki je imelo v svojih vrstah več odličnih športnikov, se je združilo z društvom v Štorah v enotno društvo. Nogometaši TD Štore so povabili v svoje moštvo nekaj igralcev Svobode iz Teharij za prijateljsko srečanje v Ravnah. Efektna zmaga : 2 v Ravnah je zbližala športnike Štor in Teharij ter odstranila vsa lokalna nasprotja. Dobro športno tovarištvo je rodilo bogate sadove. V tekmovanju celjskega okrožja so štorovski nogometaši odslej naprej pobirali lovorike. Prvo zmagoslavje je bilo doseženo. v l. 948 z osvojitvijo naslova okrožnega prvaka v težki konkurenci devetih moštev. (Štore, Šmartno ob Paki, Slovenske Konjice, Gotovlje, Ljubno, Rogaška Slatina, Velenje, Šoštanj in Kladivar, ki je zastopal Celje). V šestnajstih srečanjih so fantje iz Štor dosegli 3 zmag in 3 poraze. Rezultati nam kažejo, da je kvaliteta šla nevzdržno navzgor in da je bilo treba misliti zaradi močnega razmaha nogometa na osamosvojitev nogometne sekcije in ustanovitev samostojnega športnega društva. Leto 948 je štorovskim nogometašem prineslo še drugi pomemben uspeh. Po osvojitvi okrožnega prvenstva si je ekipa priborila pravico do kvali-fikacijskih tekem, ki so vodile v kvalitetnejšo ligo. a vstop v ljubljansko oblastno ligo so se borila moštva Bratstvo iz Hrastnika, Edinstvo iz Rogaške Slatine, Razlag iz Brežic in TD Štore. Tudi to tekmovanje je bilo za štorovske nogometaše uspešno in so z osvojitvijo 2. mesta postali novi člani ljubljanske oblastne lige. Istega leta se je izpolnila nogometašem še ena želja. razumevanjem uprave Železarne Štore je TD Štore dobilo zemljišče za izgradnjo igrišča v Štorah. Posestnik Gajšek je odstopil močvirni svet ob železnici. Pridne roke so takoj prijele za delo. Kamioni in vozniki so navažali leš in zasipavali zemljišče, igrišče je dobivalo svoje obrise. Sredstva so bila skromna in na gradnjo garderob s potrebnimi napravami, na kanalizacijo, prestavitev daljnovoda ter druga dela je bilo treba še počakati. (Karel Jug - bilten 2 let športa v Štorah) Aleš Korošec, NK Kovinar 33 SEPTEMBER 27

34 VABILA Almini dnevi na Svetini Srečanje svetovnih popotnikov 27 petek, 2., in sobota, 3. oktober Svetina PETEK Otroška likovna kolonija Potovanje okoli sveta Gledališče Kolenc (Na igrišču osnovne šole Svetina) SOBOTA 9. Po poti 23. korakov in obisk EKO kmetije Petrač. 9. Prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij Predstavitev domače obrti Predstavitev kmetij, turističnih kmetij in ekoloških kmetij Predstavitev društev s podeželja Degustacije Potopisna predavanja (dvorana KS Svetina).3 Predavanje o zdravilnih zeliščih Predstavitev popotniške turistične destinacije, Multivizijska predstavitev odprave PD Grmada v Peru, pokušina perujskih specialitet (Almin dom na Svetini) 9. aključek prireditve Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Slovenska turistična organizacija Osnovna šola Lava avod Celeia Celje Programski odbor Razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore, Vojnik Informacije: TD Štore, tdstore@gmail.com»hotela sem si ogledati tuje dežele z očmi pisateljice, slikarke in predvsem ženske brala sem knjige o kulturi Inkov in kako sem se zanje navdušila! Moja želja je bila, da bi sama videla in prepotovala deželo Otrok sonca ter iskala izgubljene sledi tega naroda.«34 Alma M. Karlin SEPTEMBER 27

35 OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, NAŠA PRIHODNOST V začetku septembra, za študente pa v oktobru, se ponovno odprejo šolska vrata in vse bolj ali manj željne znanja ponovno pokličejo v hram učenosti. To je poseben dan za prvošolce, ki z radovednostjo pričakujejo učiteljico, ki jih bo popeljala v svet abecede in številk. Dragi učenci, dijaki, študentje! Želimo vam, da bi bila šolska preizkušnja: čas za trajanje dragocenih prijateljskih vezi, čas za pridobitev osnovnih in poglobljenih znanj, čudovita paleta možnosti za uresničitev vseh vaših skrivnih želja in ciljev. Ne bo preprosto niti lahko, a tudi ne tako težko, da ne bi mogli razpihniti oblačkov, ki bodo kdaj pa kdaj prekrili sonce. Odbor za izdajo časopisa RASTAVA OTROŠKIH LIKOVNIH DEL Od.. do 4.. v galeriji Železarskega muzeja na Teharjah Razstava likovnih del osnovnih in srednjih šol Otroci otrokom tega sveta Na ogled so dela 2 mladih avtorjev, ki so svoja dela prispevali v letih 2 in 26. Razstava je prodajnega značaja, sredstva se stekajo v posebni sklad Alme M. Karlinove, ki ga upravljajo otroci, namenjen pa je otrokom, potrebnim pomoči po vsem svetu. Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Osnovna šola Lava Železarski muzej Teharje Slovenska turistična organizacija

36 . 7 L L= _ R= P L= r_ A= 77 R= L= 2.4 KL 2. 8 _ P L= _ R= 49. h 2 A= L= 29. KP r_ I-2 km 3. L= A= R= L= h KP 49. _ 2 IIIkm PG PG PG IIIkm PG km -6 3,+ 4 II-3, PG