OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI

Transkrypt

1 OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI Poljska zaenkrat močno zaostaja pri izpolnjevanju zavez EU, kar zadeva delež obnovljivih energetskih virov (OEV) v nacionalni energetski mešanici. Do leta 2030 naj bi le-ta dosegel 20%, trenutno se giblje pri 5,2%. Gradnja energetskih naprav za izpolnjevanje zavez EU bo Poljsko v obdobju med stala preko 15 mrd evrov. V obdobju bo poljska vlada razvoju OEV namenila 1,5 mrd PLN (cca 400 mio evrov). Finančna sredstva za razvoj OEV so zagotovljena tudi iz skladov EU, 16 regionalnih operativnih programov ter drugih podpornih programov poljske vlade. Evropska investicijska banka podpira projekte s področja OEV, pri čemer je največji, 44% delež namenjen razvoju vetrne energije, 21% vseh sredstev pa projektom s področja sončne energije, vključno na področju fotovoltaike. Kar zadeva slednjo, naj bi se do leta 2020 cena energije, ki temelji na fotovoltaičnih sistemih, znižala na raven cen energije, proizvedene iz konvencionalnih elektrarn. Po mnenju strokovnjakov ima fotovoltaika na Poljskem visok tehnološki potencial ter naj bi do leta 2050 krila 30% energetske porabe. V naslednjih letih lahko tudi pričakujemo tehnološko posodobitev zastarelih sistemov, vključno na področju tehnologije čistega premoga ter metod uplinjanja premoga, ki ima še vedno več kot 90% delež v energetski mešanici. Med perspektivnimi tehnologijami velja omeniti tudi oplemenitev črnega premoga ter predelovanje ogljikovega oksida v gorivo (npr. metanol). Do leta 2015 naj bi Poljska imela dve napravi za zajemanje in skladiščenje ogljika, do 2013 pa naj bi bil zgrajen obrat za uplinjanje premoga. Za (tuje) investitorje je perspektivno tudi koriščenje nekonvencionalnega plina na Poljskem. Tuja, predvsem nemška in španska podjetja, se zavedajo številnih priložnosti, povezanih z investicijami v moderno okoljsko tehnologijo na Poljskem. V zadnjih letih je tako ZRN postala glavna partnerica pri prenosu izkušenj (predvsem na področju gospodarjenja z odpadki, pri spremljanju kakovosti zraka in koriščenju OEV) ter investicijah v okoljevarstveno tehnologijo. Največje zanimanje tujih investitorjev obstaja na področju vetrne energije, sledi področje biomase. 1. Hidroenergetika 18 PJ (5 TWh/leto) [izkoriščen v 41%] Hidroelektrarne: Inštalirana moč napeljav v letu 2010: 946,676 MW1[i] Količina električne energije proizvedene v letu 2009: ,309 MWh1[ii] Hidroenergetika ima na Poljskem največjo tradicijo kljub precej slabim pogojem za razvoj te panoge. Poljska je ravninska država, s precej nizkimi padci vode in veliko prepustnostjo zemljišč, kaj v precejšnji meri omejuje kapacitete tega vira energije. Večina poljskih vodnih kapacitet (približno 68%) se nahaja v porečju Visle, in še posebej njenih desnih pritokov.

2 Ugodni pogoji za gradnjo manjših hidroelektrarn obstajajo v Karpatih, Sudetih, v Roztoczu, ter na rekah primorja. Pomemben je tudi potencial reke Odre. Dejavnik, ki omejuje razvoj večjih hidroenergetskih objektov, je bojazen pred uničenjem naravnih rečnih dolin. Glede na številne proteste zoper implementacijo velikih projektov, število hidroelektrarn z veliko močjo v zadnjih letih stagnira, povečuje se pa število manjših vodnih elektrarn z močjo pod 2 MW. Tehnične kapacitete Porečje Visle GWh/a 77,6 % Porečje Odre GWh/a 20,1 % Reke na 280 GWh/a 2,3 % območju Gdanska, ki se neposredno zlivajo v Baltik Ovire pri izkoriščanju vode: 1. Pomanjkanje volje za podporo gradnje velike hidroelektrarne na Spodnji Visli kot alternativa gradnji jedrske elektrarne na Poljskem. 2. Zelo zapletene lastninske razmere vodnih objektov. 3. Visoki investicijski stroški, povezani z dejstvom, da je potrebno graditi vodne padce od temeljev. Potrebna je identifikacija in ustrezno upravljanje že obstoječih vodnih objektov ter povezovanje energetskih investicij z investicijami, ki so usmerjene na protipoplavno zaščito. 1[i] Podatki URE / na dan [ii] Podatki URE, na podlagi certifikatov o izvoru izdanih do Biomasa 600 PJ Trdi suhi odpadki 166 Bioplin (mokri odpadki) 123 Kurilni les (gozdovi) 24 Pridelovanje energetskih rastlin [i] Elektrarne na biomaso: Inštalirana moč napeljav v letu 2010: 252,490 MW1[ii] Količina električne energije proizvedene v letu 2009: ,572 MWh1[iii] Biomasa predstavlja najbolj perspektivno panogo OEV, ki se lahko uporabi za energetske namene pri neposrednem sežigu trdih biogoriv, plinskih goriv oziroma se predela v tekoče gorivo, tako za proizvodnjo električne kot tudi toplotne energije. Trenutno se kot viri trdne biomase izkoriščajo presežki slame in sena, lesenih odpadkov, energetske rastline ter odpadki

3 iz kmetijske proizvodnje, vključno z bioplinom. Proizvodnja biomase je pretežno koncentrirana na območjih z zelo intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Biomasa se v glavnem izkorišča za proizvodnjo toplotne energije v objektih manjše in srednje velike moči ter za proizvodnjo električne energije v kondenzacijskih kotlih toplarn velike moči. V prihodnosti bo imela velik pomen proizvodnja električne in toplotne energije v enem tehnološkem postopku (t.i. postopek kogeneracije). Bioplin Glede na dejstvo, da je Poljska država z močno kmetijsko proizvodnjo, ki se znotraj EU uvršča na tretjem mestu glede na zaloge biomas, obstaja poseben razvojni potencial v gradnji bioplinskih naprav, ki jo država tudi finančno podpira. Po podatkih poljske vlade ima Poljska kapacitete za proizvodnjo 5-6 mrd m³ bioplina na leto, saj naj bi stranski proizvodi iz kmetijske in živilsko predelovalne proizvodnje generirali cca 1,7 mrd m³ bioplina na leto, kar predstavlja 10% domače porabe plina. Do leta 2020 bo na Poljskem zgrajenih več kot 2000 bioplinskih naprav s posamezno kapaciteto cca.1 MW (trenutno jih je 87). Gradnja naprave s kapaciteto 2,1 MW stane približno 7 mio evrov (50% stroškov krijejo investitorji, ostalo se krije iz subvencij oz. preferenčnih posojil). Biogoriva naj bi do leta 2014 imela 7,55% delež v mešanici goriv na Poljskem. Trenutno je uvoz trikrat večji od proizvodnje biogoriv. Ovire pri izkoriščanju biomase: 1. Pomanjkanje lokalnih trgov energetske biomase. 2. Slabo razvit sistem plačil za kmetovalce, ki se ukvarjajo z gojenjem energetskih rastlin. 3. Pomanjkanje jasnih omejitev pri sežigu biomase v kotlih na premog velike moči. 4. Pomanjkanje preprostega sistema spodbud za splošno uporabo individualnih energetskih napeljav na bio-maso (manjše kotlarne in toplarne). 5. Pomanjkanje sistema kontrole emisij iz energetskih napeljav manjše moči (npr. na bio-maso pod 1 MW). 6. Pomanjkanje standardov glede goriva iz bio-mase ter nejasna klasifikacija odpadkov, ki so lahko bio-masa za energetske namene ter pomanjkanje zahtev glede opreme in možnosti za»termično preoblikovanje«. 3. Vetrna energija 445 PJ1[i] (kopno: 337, morje: 67) Vetrne elektrarne: Inštalirana moč napeljav v letu 2010: 1005,597 MW1[ii] Količina električne energije proizvedene v letu 2009: ,352 MWh1[iii] Gre za najhitreje razvijajoči se segment na področju OEV na Poljskem. Do leta 2020 naj bi vetrne elektrarne imele kapaciteto MW ter naj bi generirale 30 TWH. Trenutno je na Poljskem 227 licenciranih vetrnih elektrarn s posamično kapaciteto skoraj 2 MW. Še vedno je

4 Poljska med državami z najmanjšo gostoto vetrnih elektrarn na prebivalca, njen delež pa je v letu 2009 znašal le 0,5% v nacionalni porabi električne energije. Le-ta naj bi se do leta 2020 povečal na 2,3%, kar pomeni, da mora država do takrat namestiti najmanj 2000 MW vetrne energije. Kapacitete na področju vetrne energije so tesno povezane z lokalnimi podnebnimi in terenskimi pogoji. Najboljši vetrni pogoji so na obali Baltika, in še posebej v zahodnem delu, ter severovzhodni del ter na jugu Poljske v Sudetih, Šlezijskem in Żywieckem Beskidu, v Bieszczadih, na območjih Pogorze Dynowskie, Garb Lubawski in v bližini Kielc. VETRNE ELEKTRARNE NA POLJSKEM Lokacija Tymień Kisielice Jagniątkowo Kamieńsk Zagórze Puck Lisewo Barzowice Cisowo Połczyno Swarzewo Bogatka Kramsk Zagorzyce Wiżajny Sienawa Sokoły Kłonowo Wróblik Szlachecki Zwarcienko Chwałowice Mielec Rembertów Starbienino Nowogard Dabrowa Rytro Zawoja Słup Kwilcz Sosnowiec Wrocki Pielgrzymka Lisewo Moč 50 MW 40,5 MW 30,6 MW 30 MW 30 MW 22 MW 10,8 MW 5 MW 1,8 MW 1,6 MW 1,2 MW 850 kw 750 kw 750 kw 450 kw 320 kw 320 kw 300 kw 225 kw 200 kw 150 kw 150 kw

5 V gradnji Zajączkowo Widzino Karścino Tychowo Malbork Łebcz Ovire pri izkoriščanju vetrne energije: in 90 MW 69 MW 50 MW 18 MW 8 MW 1. Šibka infrastruktura omrežja za distribucijo električne energije v severni Poljski, kjer se nahajajo vetrovni tereni; pomanjkljivi postopki izdajanja dovoljenj za priključek na omrežje. 2. Lokacije na območjih, ki so dragocena z vidika narave. Potrebna izdelava uradnih objektivnih kriterijev za pripravo in oceno analiz o vplivu vetrnih farm na okolje. 3. Davek na nepremičnine nekatere občine še vedno terjajo davek na nepremičnine, ki ga izračunajo na podlagi celotne vrednosti vetrne elektrarne. 1[i] Michałowska-Knap K., Wiśniewski G., Stan obecny i potencjał energetyki odnawialnej w Polsce 1[ii] Podatki URE / na dan [iii] Podatki URE, na podlagi potrdil o izvoru izdanih do Geotermična energija 12,4 PJ (izkoriščen v 12%)1[i] Moč inštalirana na Poljskem v letu 2005: 102 MW1[ii] Geotermične vode se nahajajo pod površino skorajda 80% ozemlja Poljske, v količini približno 6600 km3, njihova temperatura pa se giblje med C. Kapacitete geo termalnih vod so koncentrirane v regiji Podkarpacie, med Szczecinom in Lodžem ter na območju med Grudziądzom in Varšavo. Dosedaj so bili na Poljskem zgrajeni le štirje toplotni sistemi, ki temeljijo na geotermalni vodi, in sicer v Pyrzycah, Zakopanih, Mszczonovu in Uniejovu, nekaj projektov pa še čaka na uresničitev. Zdravilišča, ki izkoriščajo energijo termalnih virov so Cieplice, Duszniki Zdrój, Lądek Zdrój, Ustroń, Konstancin in Ciechocinek. Zaradi prenizke temperature geotermična energija na Poljskem ni uporabna za proizvodnjo električne energije. 1[i] Michałowska-Knap K., Wiśniewski G., Stan obecny i potencjał energetyki odnawialnej w Polsce 1[ii] 2007 Survey of Energy Resources, World Energy Council, 2007 cofnij Vir: Polska Izba Gospodarcza Energii Odnawialnej