Vasil Tocinovski ANTON POPOV I PASKAL PASKALEVSKI

Vasil Tocinovski ANTON POPOV I PASKAL PASKALEVSKI ANTON POPOV ILI PRERANOTO ZAMINUVAWE NA UBAVINATA Od redovite na bleskotnoto poglavje vo makedonskata literatura, Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1938-1941), izrasna i Anton Popov. Toj be{e negoviot najmlad ~len. Nepokoren i izjasnet sin na Makedonija, vo ~ii ìvot i delo svojata polna satisfakcija ja nao a drevnata mudrost oti ubavoto kratko trae. So svojata magi~na mo} svetnuva i ostava trajni tragi na ve~na poèlba po mignovenoto i ~udesnoto. Taka i toj vo makedonskata opstojba dojde i si zamina. Za negovata ubavina i strojnost, milata lika i toplata du{a, so nemerliva qubov i deneska svoite spomeni gi raskaùvaat Mihail Smatrakalev (Angel @arov), Ivan Kereziev, Milka i Draganka Molerovi, Kole â{ule. Znae{ li {to e toa ubavina, me pra{uva vo edna prilika od na{ite dolgogodi{ni drugaruvawa Smatrakalev. Taa sekomu od nas i prirodno mu leì na srce, ta zatoa i sekoj ima svoi pravila i merka za nea. Koj da go pogodi odgovorot na sobesednikot! Na{iot Anton be{e vistinska ubavina, ima i zanes i taga vo glasot na starecot. Koga minuva{e po ulicata, ènite po nego }e se svrtea u{te edna{ da ja vidat taa stasita i preubava lika i prilika. Ne stigna da ja zaokruì ni dvaeset i sedmata godina od ìvotot, da ja doìvee sopstvenata mladost, edinstvena i nepovratna, ispraven pred smrtta od kur{umite na fa{isti~kiot reìm na carborisovata Bugarija vo Garnizonskoto strelbi{te vo Sofija. I za raskriluvawe vo tvore{tvoto ima{e samo osum godini; od prvite tvore~ki objavi na stranicite na RLF (Rabotni~eski literaturen front ) do smrtta na 23 juli 1942 godina. A ostavi dragocen fond od stihovi, raskazi, esei, reportaì, patopisi, novinarski i publicisti~ki tekstovi, ostavaj}i go vo niv i sopstveniot testament i svoite poraki do idnite pokolenija Makedonci. Za{to postoe{e i ìvee{e,

sonuva{e i kopnee{e, di{e{e i umre za sakanata tatkovina Makedonija. Vo domot na u~itelot Nikola Popov i doma}inkata Velika Popilieva, vo zelenite podgorja na planinata Ogra`den, Pirinska Makedonija, vo selo Igumenec (Petri~ko), na 20 oktomvri 1915 godina, e roden Anton Popov. Semejnata tradicija ima àlna istorija. Taa kako neodminliva zlokoba gi zema mladite ìvoti na maìte i gi ostava ta`ni i sami mladite crni vdovici. Popovi sekoga{ gledale napred i odele barem ~ekor ponapred od ìvotot koj go zarabotuvale so makotrpen i ~esen trud. Pradedo mu Stojan Popov, sve{tenik, go formiral prvoto osnovno u~ili{te vo manastirot Sveti Georgi, a turskata pogana raka go poprskala so gazie, go zapalila, ni pepel da ne ostane po nego. Dedo mu Kostadin Popstojanov (Popov), komita i buntovnik, zaginal na svojot kow, strelan vo grb od razbojni~kata banda na [ain i Vejsal. Vo 1922 godina, tatko mu Nikola Popov, socijalisti~ki deec vo Makedonija, e obesen od razulavenite fa{isti~ki bandi na van~omihajlovistite vo Pirinsko. Toga{ Anton imal sedum godini. No, grozomornata slika na stariot orev, razgranet kraj pravliviot pat do nivata na Daskalot, kako na veterot se veat besilkata i besìvotnoto telo na sakaniot tatko, }e ostane slika koja trajno }e se vreì vo se}avawata kako neizle~iva rana i taga po nepo~uvstvuvanata tatkovska qubov i zakrila. Ostanuvaat spomenite i raskaùvawata za gordite i borbeni maì na Popovi ne samo kako uteha, tuku u{te pove}e i kako pottik ma{ki i dostoinstveno da se istrae i opstoi ropskiot ìvot. Svetlata revolucionerna semejna tradicija e tatkovinski zavet i testament, koi u{te pove}e go pottiknale samo~uvstvoto i nepokorot na Anton. 1) Bosonogoto i te{ko detstvo, go minuva so baba mu \ur a, koja mu go dava imeto na vnukot na eden od svoite sinovi rasfrlani po frontot i majka mu Velika, }erka na badelenскиot pop Ilija, Strumi~ko. Taa mu raskaùva na svojot porod, sinovite Krum, Anton, Asparuh i Kostadin, i }erkata Roza, za sakaniot ~ovek kako vo 1907 godina vleguva vo mesniot komitet na VMRO vo selo Ele{nica, i kako nemalo poubav i poumen od mladiot u~itel vo strumi~koto selo Badelene, pirinecot Nikola Popov koj gi osvojuva crnite vqubeni o~i na Velika i naskoro potoa na po~etokot od mesec maj na 1910 godina, stanuva nivnata ven~avka. Celiot ìvot go minal so svoite soselani i vo zaedni~ka borba za posre}na i po~ove~na

idnina. Edna nesre}a a bila, a ne bila, ako taa so sebe ne nosi posledovatelno i kup novi bolki i rani. Edna godina po tragi~nata pogibija na maòt, na Velika i umira i golemiot sin Krum. Pokraj nea postojano e rabotliviot i tivok, ispolnitelen i re~isi nezabele`liv pomlad sin. I pomaga vo site doma{ni raboti, barabar so nea gi izvr{uva polskite obvrski, na u~ili{te e redoven i dobar u~enik. I nesetno maliot Anton kako predvreme da se zboguval so sopstvenoto detstvo, pa odedna{ porasnal, stanal golem i seriozen ~ovek. Sakal da bide vo dru{tvo so vozrasnite, gi slu{al nivnite razgovori so vnimanie, gi vpival vo sebe tajnite i tegobite na egzistencijata, mudrosta da se bide i opstoi. Negoviot pomlad brat Asparuh, me u drugoto }e zapi{e oti: Toj ne se pla{e{e od temninata, ne se pla{e{e kako drugite deca od vampiri i seni{ta. Vo rodnoto selo vo 1926 godina, Anton Popov go zavr{uva ~etvrtoto oddelenie. î~kovcite Ivan i Boris koi ìveele vo Petri~, go zemaat kaj sebe i prodolùva da u~i vo nepolnata Petri~ka gimnazija. Za nego toa e golem nastan i sre}a, novata golema sredina go raduva i mu nudi novi drugari, mu otkriva novi knigi i tajni i mu vetuva idnina, po koja toj postojano me~tae. Vo 1928 godina, semejstvoto se preseluva vo selo Dimidovo (Samuilovo). Ku}ata vo koja se vseluvaat bila stara plevna i vo nea ìveele tri semejstva. Noviot krov nad glava ja pokaùva seta surovost i nepravi~nost na ìvotot. Sekoja sabota Anton patuva od Petri~ do doma, brza da pomogne vo sadeweto i kalapeweto na tutunot, da pe~e plitari za novata ku}a i da bara novi prijateli. Otkako go zavr{il {estiot progimnazijalen klas vo Petri~, nemal nikakvi mo`nosti za izbor na svojata idnina. Nesebi~na bila pomo{ta na ~i~ko mu Simeon i zaslugata e negova za priem vo Samokovskoto pedago{ko u~ili{te. Qubovta kon ~itaweto i knigata se prvata i neraskinliva vrska so progresivnata mladina od u~ili{teto. Na tie osnovi bil izgraden i nelegalniot u~eni~ki literaturen kruòk. Na negovite sostanoci se ~itale i se diskutiralo po literaturnite tvorbi na mladite avtori, od raka na raka se predavale legalni i nelegalni knigi, bro{uri, vesnici. Se grabi od politi~kiot opit, se vospituva na revolucionerno soznanie i trpenie, ume{nost da se spori i ubeduva, zaedni~ki da se bara izlez od bes~uvstvitelnoto sivilo na sekojdnevieto. 2) Sekako od toa vreme datiraat i negovite prvi obidi vo literaturata. Dvete u~ebni godini, minati vo Samokov, za mom~akot

pretstavuvaat vreme na idejno sozrevawe. Komunisti~kite idei go osvojuvaat i tie stanuvaat negovata ìvotna opredelba. Vo zimata na 1932 godina, policijata go razotkriva nelegalniot literaturen kruòk, gi apsi negovite ~lenovi i gi isklu~uva od Samokovskoto pedago{ko u~ili{te. Na koja strana sega vodi patot na Anton Popov! So pomo{ na ~i~kovcite Tomo i Simeon Popovi, moèl da go prodolì i da go zavr{i svoeto obrazovanie vo pedago{koto u~ili{te vo Nevrokop. I taka, na vtoroto polugodie, zimata 1933 godina, stanuva u~enik vo VIII a klas, i zapo~nuva drugaruvaweto so Ivan Kereziev i Stojan Qondev. Letoto, taa godina, diplomira i kako u~itel, so zapoved od 10 septemvri, stapuva na svojata prva rabota vo rodnoto selo Igumenec. Vo umornite i gladni detski o~i, mladiot u~itel odnovo go doìvuva sopstvenoto detstvo od tagi i bolki, i prvata svoja plata ja tro{i za niv da kupi u~ebnici, tetratki, molivi. Formira op{testven komitet za pomo{ na siroma{nite u~enici i otvora u~eni~ki dom i trpezarija. @ivee za taa ideja, pi{uva stotici i stotici pisma so molba za materijalna pomo{ do najrazli~ni humanitarni organizacii i institucii, vidni li~nosti, i prvite dobieni pratki vo zimata na 1934 godina, se golema i retka radost. Taa akcija potoa }e ja sprovede i vo selo Skrt. Vo svoite spomeni i se}avawa, negovite u~enici }e go spomenuvaat kako najsakan i mil u~itel, koj ne samo {to umeel prekrasno da gi drì svoite ~asovi, no so ogromna qubov gi opkruùval svoite u~enici, sekoga{ spremen da im pomogne, da posovetuva, ute{i i da gi pokaè ubavinite i radostite na ìvotot, rabotata i verbata vo idninata. Po rabotata vo Komitet(ot) za pomagawe na siroma{nite u~enici vo selo Igumenec, sleduva godi{nata op{tinska u~itelska konferencija vo Petri~, na koja Popov javno i glasno gi za{tituva svoite levi pedago{ki pogledi. Vo esenta 1934 godina, premesten e vo selo Skrt, i tamu so svoi istomislenici go formira Komitet(ot) za za{tita na decata. Po negova inicijativa i so materijalna pomo{ e otvorena i u~eni~ka menza. Kako delegat od seloto, vo fevruari 1935 godina, u~estvuva vo rabotata na godi{noto sobranie na Sojuzot za za{tita na decata vo Bugarija. Novata u~ebna 1935/1936 godina, ja minuva kako u~itel vo rodnoto selo. Se pretpostavuva deka tokmu vo toj period se zapoznava i odrùva vrski so Nikola Kalp~iev, organizacionen sekretar na Op{tinskiot komitet na BKP vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad). Prijatelstvoto e povrzano so prethodna podgotovka za ispra}awe na grupa mladi i partiski

rabotnici kako interbrigadisti vo [panija, akcija koja nema uspeh. 3) I samiot kopnee da se najde na barikadite na [panskata gra anska vojna, se ~uvstvuva beskorisen i izguben vo siviloto na bugarskata realnost, pi{uva za toa vo pismata do Kereziev. Popov e vo postojano dvièwe i akcija, nemiren i buntarski duh, sekoga{ spremen za novi akcii i podvizi. Vo po~etokot na 1936 godina, negova glavna preokupacija stanuva idejata za izdavawe na lev op{testveno-politi~ki vesnik vo Petri~. Vo dolgoto pismo do Ivan Kereziev, od 8 juli 1936 godina, me u drugoto pi{uva: Rabotam na idejata ve}e za izleguvawe na vesnik (makedonski) vo Petri~. Taa èlba odamna postoi, no mi se gleda te{ko ostvarliva. Sega ve}e moite sopstveni sprotivstaveni sili se oslabnati. Baram rabota! Baram delo vo koe }e moàm da tro{am del od svoite otpove}e sili. Koi se negovite celi i zada~i? Vesnikot (ti toa go ~uvstvuva{) }e ima makedonska progresivna nasoka, pi{uva ponatamu. ]e nastojuvame da gi grupirame i privle~eme site progresivni sili vo biv{ata Petri~ka op{tina i potoa so vesnikot da vlijaeme vrz op{tata sostojba na makedonskoto pra{awe. [irokite i univerzalni pogledi na mladiot u~itel se izrazuvaat i vo negovite koncepcii za vesnikot koj, Se razbira, vesnikot nema da bide tesnogradomakedonski. ]e se razgleduvaat svetski problemi. Pretpostavuvame da bide dvomese~nik (Dva pati vo mes.). Za taa cel ponatamu izvestuva oti se napraveni site podgotovki, bil vo Sofija na razgovor kaj Angel Dinev, nai{ol na sesrdna moralna i materijalna poddr{ka i èlbata e prviot broj da izleze od pe~at pred Ilinden. Dolgoo~ekuvaniot odgovor za vesnikot e negativen. Vo novo pismo do svojot drugar, pismoto ne e datirano, nad nego, ~itame, odnovo se nadvisnati crni oblaci. Mi odgovorija, oti po politi~ki pri~ini ne se razre{uva. Idioti! Najmnogu se naeùvaat kon taa namera dojdencite - kolonisti - ~inovni~ka, {arlatanska tolpa. Zgnasen sum. I sega, kako sekoga{, tagata i razo~aruvaweto mi se tolku pogolemi. Vrz mojata glava odnovo se naplastuva pesimisti~ka magla. No mislam, oti pak e vozmo`no. I seu{te mislam, oti treba da se napravat novi obidi. No seto toa e gor~livo i neslavno. Debnam pogoden moment. 4) Iako porazen, toj ne e i pobeden. Izjasnetata makedonska pozicija na Popov i negoviot vesnik ne moèle da ima i poinakva sudbina od taa da ne bide odobren od vlastite. Istrajniot, nepobediv i ve~en optimist, se nadeva na nova podobra prilika i kako {to veli go debne toj mig.

Provincijata go pritiska i raznebituva. Vo ma~nite i dolgi denonokija toj sonuva i kopnee po novi prostori. Ima bezbroj idei. Vo sebe ~uvstvuva nemerliva energija, saka da bide vo samiot centar na ne{tata i zbidnuvawata. Ne mu pretstavuvala nikakva pote{kotija vedna{ da otpatuval vo Sofija po novoizlezena kniga, da prisustvuva na nova teatarska pretstava ili filmska premiera, da se najde vo prvite redovi na novite akcii i manifestacii koi go izrazuvale duhot na novoto slobodno vreme. Tie èlbi stanuvaat i opsesija i agonija, za niv re~isi sekojdnevno pi{uva vo pismata vo najqubimiot drugar Ivan Kereziev. I najposle, na 23 septemvri 1937 godina, stignuva na sofiskata èlezni~ka stanica. Vo race mu e kuferot ispolnet so malku ali{ta, no i so mnogu soni{ta i idei, so rakopisi. Tuka se dnevnikot, stranicite od zapo~natiot avtobiografski roman, stihovi, zapisi i reportaì, raskazi i esei. I veruvawata oti toa {to dosega mu objavile, e uslov samo za negoviot iden razvoj. Bez potpis na stranicite od vesnikot Zar dva meseci pred toa mu e objavena bele{kata na Na jug, a desetina dena pred pristignuvaweto vo prestolninata, vo istiot vesnik, vo dve prodolènija, mu se pojavuva i reportaàta Gradot {to umira. Tuka go pre~ekuva negoviot drugar, i vo po~etokot na zimata, zaedno se smestuvaat vo malata sobi~ka na ulica Ba~o Kiro, broj 35. Vo golemiot i tu grad, bara mesto za sebe, bara prostor da preìvee i opstoi. So meseci bara bilo kakva rabota za da moè da go zaraboti sopstvenoto par~e leb. I po re~isi celi {est meseci, so pomo{ na ~i~ko mu Simeon i nekoi prijateli od tatko mu, na 1 mart 1938 godina, se vrabotuva kako ~inovnik vo finansiskoto (katastarsko) oddelenie na Sofiskata op{tina. Vo u~ebnata 1937/1938 godina, se zapi{uva na Univerzitetot, na Dràvnoto visoko u~ili{te za finansii i administrativni nauki. Novata sredina mu nosi novi prijateli i drugari, sorabotnici i istomislenici. Raboti, neumorno ~ita i pi{uva, raste i se razviva ne so meseci i godini, no so ~asovi i migovi. Toj poseduva{e nevidena energija, um i mo}, raskaùva Mihail Smatrakalev, i taka kako {to toj se razviva{e i zree{e, a toa najubavo go potvrduva{e s# ona {to izleguva{e od nego i negovoto pero, takov razvoj me u nas nema{e nikoj drug. 5) Vo taa 1937 godina, se zavrzuva edno trajno prijatelstvo so Nikola Vapcarov i Mihail Smatrakalev. Niz postojanite sredbi i razgovori, tie trojcata mislat {to treba da napravat i da se organiziraat kako Makedonci, da rabotat za tatkovinata, da se oddadat na idealite za nejzinata

sloboda i idnina. Tokmu me u niv se ra a idejata za formirawe na svetloto poglavje vo makedonskata literatura Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija. Se osmisluvaat negovite celi i zada~i, se diskutira koj s# moè da bide negov ~len, i sfakaj}i ja silata i mo}ta na pi{aniot zbor, go izdignuvaat lozungot za sozdavawe na makedonska literatura, za koja taka inspirativno i originalno zboruva vo svojot referat Vapcarov, na negovoto osnova~ko sobranie. A toa se slu~uva vo sredinata na esenta, poto~no vo mesec oktomvri 1938 godina, vo domot na Asen [urdov- Vedrov, na ulica Qulin, broj 20. Po vozbudliviot Vapcarov referat, me u trojcata diskutanti e i Anton Popov, koj istaknuva so voodu{evuvawe oti vedna{ treba da se po~ne so rabota, da ne se izgubi ni mig od svetoto delo za svojot narod i tatkovina. Naskoro vo sozdadenoto tro~leno rakovodno telo na kruòkot, pokraj Vapcarov i Smatrakalev, odgovoren po organizacionite pra{awa e Popov. Tokmu vo ovaa organizacija ~ii ~lenovi se isklu~ivo samo Makedonci, toj najbrzo i najmnogu izraznuva vo pisatel, novinar i publicist, revolucioner, komunisti~ki aktivist i u~esnik vo ilegalnata borba protiv fa{isti~kiot reìm vo Bugarija. Brojni i dragoceni stranici za nego i tie negovi aktivnosti, pretstavuvaat trudovite na Blaè Ristovski i Gane Todorovski. 6) Na krajot od ~etvrtata decenija na ovoj vek, vo prvite meseci na 1940 godina, Popov stanuva sorabotnik vo vesnikot D ga. Do oktomvri, istata godina, na straniciate od vesnikot ne go sre}avame negoviot psevdonim Anton Strumski. Po~etnata zada~a vo novinarstvoto, podgotuvawe na kratki informacii i soop{tenija za tretata stranica, se raboti koi ne se potpi{uvale. Kolegijalnata sorabotka i doverba od glavniot urednik na vesnikot Georgi Bor{ukov i od Slav~o Vasev, mladiot novinar }e ja iskoristi da pokaè {to s# umee i znae. Za edna godina na stranicite od vesnikot publikuva {esnaeset golemi avtorski tekstovi. Darovitosta ja pokaàl podednakvo i vo reportaìte, statiite, patopisite, literaturnite pregledi i intervjuata, potvrduvaj}i eden nesekojdneven talent, buen i originalen temperament, moderen stil, luciden nabquduva~ i oster analiti~ar na realnosta. Vo po~etokot na maj e mobiliziran vo 25- тiot pe{adiski polk i se nao a vo Belomorieto. Stanuva ~len na divizionoto partisko rakovodstvo. ]e minat {est meseci i vo oktomvri 1941 godina, e demobiliziran i se vra}a vo Sofija. Mnogu ne{ta se izmeneti i toa na lo{o. Policijata èstoko se presmetuva

i gi goni svoite protivnici. Apsewata, internirawata i zatvorot stanuvaa sekojdnevna slika i grdi i uni{tuva~ki smrtni gletki. Vojnata gi rasprsnala najdobrite negovi drugari od Makedonskiot literaturen kruòk, vo meanata Sredec gi nema starite poznanici i dru{tva, od tavanskata mansarda na ulica General Parensov se frla vo smrtta Kole Nedelkovski. Tie matni i opasni vodi go podzemaat i Popov. Sekako vo tekot na noemvri-dekemvri 1941 godina, Petar Vran~ev go zapoznava so noviot rakovoditel na CVK Cvetko Radojnov. Iskustvoto vo nelegalna rabota, li~nite kontakti so komunisti od voenite edinici, rabotata vo vesnikot D ga, se prednostite za negovoto pristapuvawe vo Voenata komisija. Podnesuva ostavka vo sofiskata op{tina i so zapoved br. 31, od 10 januari 1942 godina, ja napu{ta rabotata i preminuva na rabota vo vesnikot D ga. Fa{isti~kiot teror sekojdnevno stanuva s# poèstok. ^lenovite na CVK sekoj mig se na smrtnata linija odrùvaj}i vrski na centarot so op{tinskite voeni organizacii, doa aat do oru`je i go krijat, nosat eksploziv, baraat stanovi za nelegalnite. Smrtta gi debne na sekoj ~ekor. A toj i protivre~i neumorno pi{uvaj}i stihovi, sozdavaj}i ja poemata Slu{aj front, rabotej}i nad avtobiografskiot roman, dnevnikot, pi{uvaj}i i objavuvajki esei i kritiki, patopisi i reportaì, statii i intervjua. Treba {to pove}e da se sraboti i da se objavuva, da se ostavi nekakva traga po sebe. Vreme mnogu nema, smrtta kako i da e pret~uvstvuvana. Drugaruva i se raduva, qubi i veruva vo ìvotot i vo ~ovekot, sekoj mig e po eden nepovraten i preskap ìvot. Eve kako niz nekolku detali, ottrgnati od hronologijata na poslednite meseci od ìvotot na Anton Popov, toj ìvee i opstojuva. Na 3 januari 1941 godina, zaedno so Atanas Romanov u~estvuvaat vo organiziraweto za pre~ek na Novata godina vo prostoriite na ~itali{teto Ivan Vazov. Vo migot na ispra}aweto na starata i pre~ekuvaweto na novata godina, so nego e Rosica Manoleva, golemata, posledna i edinstvena qubov. Bezgrani~na qubov, no merena so premalata merka na meseci. Dvaeset dena potoa so Nikola Vapcarov, Orlin Vasilev i Mladen Isaev i nivnite ìvotni sopatni~ki, se gosti vo domot na Ivan Haxijski, a na 28 januari, so najbliskite go praznuva rodendenot na svojata Rosica. I vo po~etokot na fevruari 1942 godidna, po zada~a zaminuva vo Petri~ i Strumica. Za taa sredba vo prvite meseci na 1942 godina, vo Strumica, pi{uva Quben Lape: Tuku {to se bev vratil od moite naporni ~asovi vo Strumi~kata gimnazija i bev

sednal da se po~inam, vratata od mojata soba ja otvori mojata drugarka, koja doaga{e od ku}ata na petri~anecot profesor da mi soop{ti deka kaj nego do{ol eden drugar od Pirinska Makedonija, koj sakal da se vidi i da pozboruva so mene. Toa be{e Anton Popov. U{te od prvoto viduvawe Anton ostavi silen vpe~atok kaj mene so svojata neobi~na fizionomija na visok ~ovek, so izrazito ~elo, po koe se krieja dlaboko odvaj zabele`livite sini o~i. Razgovorite {to gi vodev u{te pove}e go zasilija toj vpe~atok i mi go napravija tolku mil i blizok kako neznam kolku vreme da sme ìveele i rabotele zaedno. 7) Sakal da ja vidi raskinatata zemja na svoite dedovci i tatko, imal silna èlba da go zapoznae makedonskiot govor od Vardarska Makedonija. So legitimacija na dopisnik na progresivniot vesnik D ga, kako {to informira Lape, u{te na pragot na Vardarska Makedonija, vo Strumi~ko Novo Selo, bil zadràn kako somnitelen od bugarskata fa{isti~ka policija, no uspeal da ja ubedi deka odi da ispra}a dopisi od Makedonija za svojot vesnik. Vo po~etokot na mesec mart 1942 godina, ja osloboduva sobata na ulica Aksakov, br. 17, i se prefrluva vo domot na svoite bratu~edi Asen i Stefan Kostadinovi, na ulica Vito{a, broj 29. No, policijata go sledi sekoj negov ~ekor. Na 24 april, na tramvajskata stanica Petar Beron, e uapsen. Se protegnuvaat nedobroj denonokija vo zatvorskite kelii, so maki i stradanija, soslu{uvawa i torturi. Vo poslednite denovi od ìvotot, vo svoeto pismo do Rosica Manoleva od juli 1942 godina, me u drugoto pi{uva: Dobar sum, ìv i zdrav, bodar. Deneska e 62 den bez sloboda, bez knigi, bez moliv, bez vozduh. Mi zazdravuvaat ranite i sega duhot mi e pobodar za borba i novi stradawa. êsto mislam za tebe i za site radosti na na{ite ~etiri meseci. Bi poveruvala li, oti denot, vo koj }e me ispratat vo zatvorot, }e bide mojot den na osloboduvawe - tolku te{ki tuka se denovite. Na 25 juni, sudbinata odnovo gi sobira vo kelijata br. 173, Vapcarov i Popov, navestuvaj}i go i istiot kraj. Na 23 juli, pretsedatelot na sudot, polkovnikot Ignat Mladenov, okolu 11,30 ~asot }e ja pro~ita presudata broj 509, smrtnata presuda na {estminata komunisti bez pravo na àlba. Poslednite zborovi do najbliskite ute{uvaat i pora~uvaat: Umiram za eden nov svet, koj{to }e ogree so tolku silna svetlina, so tolku ubavina, taka {to mojata `rtva za nego e ni{to.

Ute{ete se so toa, deka za nego umiraa milioni - vo iljadi bitki na barikadite i na bojniot front. Ute{ete se so toa, deka umiram za pravdata. Ute{ete se so toa, deka na{ite idei }e pobedat. Umiram gord so imeto na taka si. Umiram gord so imeto na svojot narod, za ~ie {to dobro rabotev do posledniot mig, za ~ija{to dobra idnina umiram. Pred kone~nosta na sudbinata, }e se odigra u{te edna drama. Okolu 15 ~asot vo zatvorot, so site adeti i ceremonii, }e se izvr{i svadbata na Anton Popov so Rosica Manolеva. Tuka se kumovite i svatovite, najbliskite, tuka e i smrtta. Postoi li makar i najmala verojatnost ne{to da se izmeni od tekot na ìvotot i ne{tata vo nego!? Edinstveniot i prekratok ~ove~ki ìvot vo koj doprva trebalo da se me~tae i planira, da se ìvee i dejstvuva. Site niv gi odnesuva pustinata vo gluvoto eho na istrelite od sofiskoto garnizonsko strelbi{te nekade okolu 21,10 ~asot. Sinevinata od o~ite na mladiot i ubav Pirinec, kako da se preselile nesetno vo idninata na novite i slobodni denovi nad Makedonija. Novinarskiot anga`man na Anton Popov }e gi ostavi najbrojnite tragi vo negovoto tvore{tvo. Mo`nosta da raboti i da objavuva vo redakcijata na nekoi od vesnicite, pretstavuva najuverliv dokument za energijata i talentot na mladiot i buntvoven Pirinec. Negovoto najzrelo literaturno tvore{tvo e vo oblasta na reportaàta i toa priznanie javno mu be{e oddadeno, }e zapi{e Mihail Smatrakalev. 8) Nikoj so tolku toplina i qubov, kako Popov, ne ostavil stranici od reportaì i patopisi za Pirinska Makedonija. Kako nejzin letopisec zabeleàl mnogu detali i migovi koi ostanale da ìveat edinstveno na ovie stranici, vpe~atlivo gi odrazil lu eto i ìvotot, nivnoto sekojdnevie, mentalitet, soni{ta i kopneì, radosta i makata, no i neuni{tivata verba vo sre}ata i idninata. Ne retko ovie stranici moàt da se ~itaat kako poezija vo intimni zapisi i obra}awa, kako ~udesni stihovi vo proza, ili so karakteristiki i vrednosti na raskazot, osobeno niz razvien dijalog, karakteren lik ili nastan i slu~ka, najvredna ilustracija za toa e Toj otkradnuva nedosonuvani detski soni{ta... ^lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk, vo 1940 godina, pravat ekskurzija do Pirin. Po iska~uvaweto na El- Tepe, Popov sam trgnuva za Petri~. Patuval niz selo Vlahi, rodnoto mesto na Jane Sandanski, se skital cel den po strmnata planina i duri ve~erta se vratil vo Petri~. Od toa patuvawe se ra a eden

podolg patopis, koj za àl ne e so~uvan i ostanatite tri strani~ki od nego, so~uvani i objaveni od Smatrakalev vo prvata kniga izbrani tvorbi od Popov, 9) koja naskoro po nejzinoto pojavuvawe bila zabraneta i povle~ena od proda`ba. I ako Nikola Vapcarov pee{e oti zemjata po koja {to ~ekori ne e negova i taa zemja nemu mu e tu a, vo svojot patopis, Popov to~no ja odreduva i imenuva svojata rodna zemja. Tamu e mojot ajdu~ki Pirin, od prvite detski denovi zapi{an so pesni, prikazni i legendi vo mojata du{a, izvi{en so sne`no modri ramenivi vo viso~inite, so zabodeni o~i daleku vo prostorot, gi crta so ostar pogled granicite na mojata tatkovina - od [ar, do Egej, do Rodopite i Rila. Tamu e mojata ubava Belasica, mojot siroma{ki Ogra`den, moite, na{ite planini, gradini, nivi i poliwa, toplite nivi i poliwa na jug do Egejot, pejsaòt na mojata rodna zemja... I vo ovie redovi pred s# poet, Popov ja razotkriva du{ata i srceto koi mu gi great i osvetluvaat ubavinite na rodinata i nova krv potekuva od taa ma~enica zemja, na toj ma~enik narod, ìv vo svojata borba, bodar za druga idnina, so ìvi kopneì, ìvi ideali... Lebnata zemja e nababrena, nivite se izorani, drvjata rascutele i celiot rid e edna rascutena ovo{na gradina. Prolet e, topla i son~eva, i pod zaàrenoto sonce se izvi{uva Pirin, najsvidnata li~ota na mojata zemja, na{a radost, na{a nade`, gorda zakrila na mojot buntoven narod. Sinovite na Makedonija, ~lenovi na Makedonskiot literaturen kruòk koi i sega se na edna od svoite zada~i so ~esto praktikuvanata forma na ekskurzija, gromoglasno se odglasuvaat niz ustata na najglasovitiot, visok i ubav brat Anton Popov: Nie sme na makedonska zemja, niz solzi na{a, skapa za nas so `rtvite, koi gi zema borbata za sloboda, so krvta proleana, tri` posvidna stanata so borbata na najsvidnite ~eda na mojot narod za na{ata sloboda, skapa za nas so edno golemo i herojsko minato, {to go spoilo celiot narod vo edna borba, edna sudba, skapa za nas od crnite spomeni na edna èstoka i podla bratoubistvena borba, stanata skapa i nepreàlena za site progoneti od nea, koi{to sonuvaat rodna strea, rodni nivi, rodna re~; svidna vo na{ite zanesi, vo kopneìte da ja vidime taa golema pravda za taa razorena okrvavena zemja, za toj pretepan, porugan, ponièn i ugneten i obespraven narod - da bide sloboden, da n& bide zemjata slobodna... êstasta upotreba na zamenkite istovremeno pretstavuva ne samo identifikacija, tuku izedna~uvawe na individualnoto so kolektivnoto mislewe i ~uvstvuvawe.

Stesnuvaj}i go prostorot na zborot, avtorot na mislata i gi podaruva bezgrani~nite prostranstva na ubavinata i slobodata. Samo vo nekolku redovi sodràna e bogatata tradicija na vekovni ropstva i borbi za nacionalni i socijalni prava i slobodi, istorijata na Makedonija, nejzinata samostojnost i posebnost, na koi tolku uverlivo pokaùva vo svoite reportaì. I vo tie kopneì i soni{ta, nepreàlbi od prokudeniot, sonot za rodna re~ se izdignuva kako eden od najsvetite ideali. Kruòkot i se sobra so cel da sozdava svoja, makedonska literatura, no makedonskite golgoti go istaknaa i pra{aweto na maj~iniot, na literaturniot jazik koi pred negovite ~lenovi se javi kako nesovladiliva prepreka. No, toa e tema koja bara svoja posebna elaboracija. Vo pitominata i ubavinata na pejsaìte, vo ovoj kat od na{ata makedonska zemja, proletta gi otvorila gradite na zemjata i taa di{e. Blika ìvotot, i se budat krotki nadeì vo gradite na ovoj raboten narod, dodeka ~uvstvuva Popov i glasnogovori kolku silno e podzemnoto bu~ewe na taa zemja, kako nedolovlivo bie pulsot na edna borba, koja utre }e se oven~a so mugrite na slobodata... Avtorot decidno ja otkriva filozofijata i etikata na svojot krotok i vreden, trudoqubiv narod koj stenka pod jaremot na ropstvata i tu ite propagandi, no so nego e isto taka i vekovnata tradicija, tatkovinskiot zavet, koga taa ne zakolnuva, kako taa ne tera niz solzi da ja {epotime svojata qubov kon nea, kon nejziniot siroma{ki narod, za da vetime da bideme dru`no vo borbata... Toj tvrd narod, golem vo svoite stradawa, no u{te pogolem vo verbata i vo borbata, tvrd i cvrst kako karpestite gramadi pokraj Struma, kako klisurite na Pirin, }e se ispravi gord i sposoben vo nov i sloboden ìvot. Stignuvaat vo selo Barakovo. Tuka bila starata granica so Turcija. Ottuka na jug e makedonska zemja. Do 1912 godina ottuka pominuval patot za Makedonija - celata pod turska vlast, no i celata vo svojata borba, celata vo svojot ìvot, celata za svoite ideali, za svoite nadeì, cela i nerazdelna vo is~ekuvawe na zbidnuvaweto na svojot ideal - slobodna i nezavisna; cela i nepodelena za svojata idnina, so mnogu energija za borba, so mnogu samouverenost za svojata borba. Ete, taa e negovata tatkovina koja ìvee i glasnogovori od reportaìte, sekoga{ to~no identifikuvana i nepodatna da bide falsifikuvana, negirana i prekrojuvana. Duri i vo tekstovite objavuvani, {to }e re~e minati niz rakata na budnata i nemilosrdna cenzura, za koi kako {to pi{uva samiot, ~esto i toj ne moè da gi prepoznae oti ostanalo

mnogu malku od toa {to go ~uvstvuva, misli i pi{uva. I vo taa kovarna 1912 godina, se deli edna nedeliva celina, se trguva so edna zemja, se raspar~uva i koja{to gi dotera do o~aj i bessilnost trguva~ite od nevozmo`nosta na koj i da e od niv da gi dokaè svoite prava na sopstvenost. Nad istoriskite crnila i nepravdi, lagi i licemerija, od Jugot, metafora za tatkovinata, vo toj proleten aprilski den se {iri mirisot od ovo{nite drvja i toj kako da gi donesuva re{enosta i stavot od edinstvenata vistina oti ona ne e ni~ija zemja, a prosto na{a makedonska zemja, na{a tatkova zemja, zemja na ribarite pokraj Egejot, na selanite, na ratarite, na rabotnicite, na esnafite, na razgonetite na{i bra}a po svetot, na site makedonski lu e; zatoa {to toa e makedonska zemja, taka kako {to e na{a krvta, koja{to ni blika vo ìlite, taka kako {to e na{a krv i telo idealot da ja vidime slobodata... Ovie so~uvani tri strani~ki na Popatni bele{ki i razmisluvawa od Anton Popov se negov testament, abeceda za ~itawe i tolkuvawe, vrednuvawe i opstojuvawe na sevkupnoto negovo po obem malo, no ànrovski podosta raznovidno, vredno i nesomneno dragoceno tvore{tvo vo tekovite i razvojot na makedonskata literatura. I go sledime patuvaweto na Anton Popov po Pirinska Makedonija, so prekrasni stranici reportaì i patopisi, ostaveni kako edna svoevidna i nezamenliva istorija. Gradot {to umira, Mihail Smatrakalev go ocenuva kako negov posebno ubav trud i koga toj se pojavil na stranicite od vesnikot Zar, imeto na avtorot zapo~nuva da se spomnuva so po~it me u lu eto koi pi{uvaat. Site ~uvstvuvaa, oti se pojavil talentiran ~ovek 10) Se otkriva prekrasnata slika na gradot Melnik, i vo istovreme, nasprema slavnoto minato, se pokaùva toj kako eden nemo}en i grd starec koj poleka i sigurno umira. Melnik koj ìvee samo so spomenite, so svoite urnatini i sega e samo sopstvenik na imeto grad. Od nekoga{niot grad na sre}ata i radosta, na bleskotot, ubavinata i bogatstvoto, grad koj imal ~etiri iljadi ku}i i 18 iljadi ìteli, grad so pove}e od 72 crkvi, sega e grad na petstotini gladni i bosi, nesre}ni i bolni lu e koi ìvurkaat i nemaat nikakva idnina. Nad s# se naplastilo sivilo i o~aj, porazija i smrt. Burùaskata vlast ne ja interesira sudbinata i idninata na narodot koj boleduva i sekojdnevno umira kraj neplodnite i ras~epeni nivi, bav~i i poliwa. Kako da minala ~uma po negovite ulici i ku}i, ta s# zapustelo i onemelo, zagluvelo i sa{ardisalo. Celiot izgled na

Melnik zboruva ne tolku za sega{nosta, kolku {to za minatoto. Melnik - toa e minatoto. Na ova svoe patuvawe po Pirinska Makedonija, toj }e go poseti i gradot Sveti Vra~ (Sandanski), za koj isto taka }e napi{e reportaà i }e ja objavi vo Zar. Gradovite koi ìveele i se razvivale s# do 1912 godina, pa kako i raspar~enata tatkovina, sega go ìveat ìvotot na urnatini. Reportaàta na Popov e umetni~ki dokument za bezakonieto, nepravi~nosta i bezidninskoto na eden poredok i vreme, za narodot i negovata nacionalna i socijalna potisnatost, no, nad s# vo nea stoi qubovta na avtorot kon svojot narod i negovata gor~liva sudbina. Patuvaj}i so voz od Sofija vo krai{tata na Pirinska Makedonija, do Gorna Xumaja i Petri~, ja napi{uva reportaàta Tamu kade {to se slu{a odekot od topovskite pukotnici po albanskite planini. Vo nea }e se prosledi, me u drugoto, kako trudoqubivite Sloveni begaj}i pred Turcite, se naselile vo ovie krai{ta i od ni{to, odnovo go sozdavale svojot ìvot i ja vozobnovuvale verbata vo idninata. A vo tretata, ~etvrtata i petata klasa na vozot se sre}avaat kakvi li ne ~ove~ki sudbini i prikazni, i od prozorecot na vagonot simboli~no se zdogleduvaat kako se izvi{uvaat vrvovite na Pirin, bez koj ne minuva ni edna reportaà, i proletnite denovi, i nasmevnata zemja po tutunovite nivi, kako ~ovekov i ~ove~en optimizam. Vrakaj}i se vo istorijata na svojot narod, vo negovata identifikacija, i zavr{uva pripomnuvaj}i si i za ne pomalku istoriskata mesnost Samuilovataa tvrdina, koja pripomnuva za edna herojska vojna od pred iljada godini, kade {to car Samuil bil zaroben so 18.000 vojnici. I avtorot odnovo e na premiliot Pirin, na vrvot El-Tepe vo Oblacite nad Pirin se zgusnuvaat. Kako {to ve}e zabeleàvme i ovoj tekst e rezultat na ekskurzijata na ~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk na Pirin, letoto 1940 godina, zaedno so Popatni bele{ki i razmisluvawa. El-Tepe ima nadmorska viso~ina od 2.918 metri i e vtor vrv po viso~ina na Balkanot. Patot do nego ne e ni ednostaven, ni lesen. No gletkata {to se otvora od nego e nepovtorliva. Pred niv e rodnata zemja, rodnite prostori, poliwa, gori, reki i ezera. Vo krvta im prodira vedrata pirinska sinevina. Seto toa e rodno, na{e: i vozduhot i strmnite karpi i nepreglednata dale~ina do Ohrid, Solun, [ar, Skopje, Vardar i toplite plodorodni poliwa, i ezerata, i tutunovite nivi, i zapustenite napu{teni rodni sela i gradovi. @edno, nemo i vozbudeno sme gi vpile o~ite vo toj topol roden

prostor. Pra{awata, avtorot na patopisot ne gi postavuva vo ednina, vo svoe ime, tuku mnoìnata gi izrazuva idealite na ~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk. A tie pra{uvaat: Koj ima vlast ovie o~i da n& gi natera pomalku da iskrat qubov kon ovaa zemja? Vozbudliva e sredbata so tatkovinata, koja ottuka, od vrvot se otkriva kako na dlanka i gi daruva odedna{ i nepristrasno site svoi ubavini. Koj ja ima taa vlast da n& gi zadrì usnite da ne gi izgovaraat zborovite na kletva, na borba, na vernost?... Da n& zabrani da go pametime herojskoto i golemo minato na svojot narod i beskrajno da go sakame negoviot komitski epos? Za{to taa ne e ni~ija zemja, tuku prosto makedonska zemja, na{a tatkovska zemja, zemjata na ribarite pokraj Egej, na selanite, na rajata, na rabotnicite, na site makedonski lu e. Patuvaweto Na jug sekoga{ go privlekuva vnimanieto na Popov. Go vozbuduva i raduva, mu otkriva novi tajni i zna~ewa od tradicijata i bituvaweto na tatkovinata. Vo ovaa reportaà cel na patuvaweto e Gorna Xumaja. Poetskite sliki go otkrivaat gradot. Sonceto se skrilo zad oblacite. Vo trevata svetkaat rosni kapki. Rosata nate`nala i po tutunovite lisja. Pred mene se nivi so tutun. I jasno e: Gorna Xumaja e predniot del na makedonskata tutunska oblast. Ve}e po~nale da cvetaat. A i prvite listovi ve}e uzrevaat. No, eve, ve}e nedela, dve, mesec - preku den, preku dva - postojano vrne. êlata se murtat od nezadovolstvo, zagriènost i protest. Sega site od Gorna Xumaja, Petri~, Sveti Vra~, Nevrokop vikaat samo edno: Sonce! Samo sonce! A sonceto ne se pojavuva, tuku samo do`d i oblaci. Toe e lo{oto. Tutunite boleduvaat. Ne samo tutunite, tuku i lozjata. Boleduvaat i prepla{enite i bespomo{ni lu e. Od niv e izvorot na surovata i gola egzistencija. ]e moàt li da se prehranat, da opstanat, da izdràt pred vremeto i u{te pove}e potoa pred trgovcite, nakupcite, aramiite koi }e izmislat s#, samo za {to poeftino da im go zemat godi{niot crn trud. Niz edna moderna narativna struktura i fle{ informacija, avtorot pi{uva za èduvawata za pove}e sonce koe ìvot zna~i, za slobodnoto, no siroma{no naselenie, izgradbata i novite ~ekorewa vo sloboda, problemot so zemjata i so u{te edno relevantno egzistencijalno pra{awe, krovot nad glava. I tokmu za toa, kako se rodilo Orlinovoto maalo so ku}arkite na siroma{nite, koi tajno sekoja no} si pomagale edni na drugi i gradele po edna ku}arka. Vlasta se lutela, no }eramidite ve}e bile naredeni i toa se

vikalo ku}a. Dom na gladnite i bosite, na soni{tata i kopneìte oti utre }e bide podobro. Nema patopis i reportaà, a vo koi da ne e spomnat tutunot. Toj za ìtelite na Pirinska Makedonija e ìvot i idnina, vo nego e seta smisla i verba vo opstanokot, vo borbata da se izbori par~e zemja i nebo za ~ovekuvawe. Vo Bolkite na na{ite Ju`naci./ Taka rabotat i stradaat tutunoproizvoditelite, avtorot pi{uva za tipi~noto tutunarsko selo S. vo Petri~ko. Celiot ìvot na ova selo se razviva pod znakot na tutunovoto proizvodstvo. Od rana prolet - tutun, letoto - tutun, zimata - pak tutun. Toj e po~etok i kraj na s#. Se raboti i den i no}, ~ovekot go izgubil svojot son, decata, najeftinata rabotna raka, svoeto detstvo, i kolku soni{ta i kolku solzi proleani so nego, kolku uni{teni i odneseni ideali i nadeì. Makotrpnata rabota na tutunovite poliwa, avtorot ja dolovuva niz edna navidum smirena i razvle~ena raskaùva~ka postapka, so misla koja prodira dlaboka vo ~ove~kata du{a i ja otkriva nejzinata pusto{ i beznade`nost. Stihovite od Racinovata pesna Tutunobera~ite, koristeni pove}epati, mo{ne sugestivno go merat toj crn ìvot na kantar, a ima li merka za ìvotot i trudot na tutunarot!? I doa aat mnogu~ekanite trgovci. Doa aat so {kartot, so {mekarlacite pri mereweto, so niskite ceni. Se kupuva nemilosrdno trudot na celoto semejstvo, ednogodi{niot trud, trudot na maloletnite deca. Na izbodenite detski prstiwa, na premorenite detski o~i, ukradenite soni{ta i ukradenoto detstvo, nesetno, isto kako {to se niè i se kalapi, se beri i se meri list po list tutun, òltiot otrov vo gradite. I mno{tvo novinarski podatoci za toa kakvo }e bide proizvodstvoto vo 1940 godina i kakvi }e bidat cenite na tutunot. A seto toa e smisla Za iljadnicite tutunoproizvodstveni semejstva, trevogata pri is~ekuvaweto da se otvori tutunskiot pazar e trevoga i grià za lebot na semejstvoto, za oblekata, za poku}ninata, za u~ebnicite na decata, - za s# {to e neophodno za nivniot skromen i beden ìvot. Gor~liviot vkus na tutunot go ispolnuva detstvoto i na Anton Popov. Niz edna razviena fabula, jasni karakteri i nastani, vpe~atliv dijalog, avtorot gi ispi{uva stranicite Toj otkradnuva nedosonuvani detski soni{ta... âsot e dva po polno}. Striko Stojan gi budi svoite ro`bi, trinaesetgodi{nata }erka Zarka i desetgodi{niot sin Genko, a du{ata mu taguva {to im gi krade soni{tata, radosta, igrite, im go krade detstvoto. Tie se bledi, nedospani, polugladni. Dvete slabi detski tela poslani na

{irokiot odar, potoa se obiduva da gi probudi i majkata. Se zakanuva so navla`neta raka im gi miluva licata i tie kutrite stanuvaat. Taa slika, pi{uva Popov, bila vistinsko ma~ewe i za decata i za nivnite roditeli. Ve}e ~etvrta sedmica kako e zapo~nat tutunoberot, a kraj nema. Vo siroma{tija domakinot zagubil tri deca po red, prvite tri, koi sega bi bile momi i mom~iwa, i kako sega da im go odzeme sonot na svoite dve posledni ro`bi. A tie im s# {to imaat, vo koi veruvaat i se nadevaat, za niv i ìveat. I vo mrakot kolata poleka i sigurno gi vodi na nivata. Vo mrakot ne moè da se vidi {to pretstavuva nivata na koja zaprele. A za po eden ~as moèbi }e stane svetlo. I ne svetlinata od denot prodolùva zapo~natata prikazna vo noviot naslov ^karto - toj gor~liv kako hinin zbor. Stopanot raskaùva oti ako ne mu bile decata, nemalo ni da sadi tutun. Koj }e go rabotel, koj }e go nièl, i blagodarej}i im tokmu niv priznava, zemale po nekoj gro{ pari i go krpele ìvotot. Se razdenuva, a ve}e odamna tutunobera~ite is~eznale me u redovite i se slu{aat samo ritmi~kite trkawa na otkr{enite krevki tutunovi lisja. Nivata na striko Stojan Krn~ov ima pove}e od 150 kvadratni metri. Na ovoj prostor toj gi polaga site svoi nadeì. Smetkite se jasni: o~ekuval da dobie 400 kilogrami tutun i taka krivo-levo da go zakrpi ìvotot. So parite }e kupuva leb, sol, oriz, obuvki, ali{ta, knigi za decata i s# drugo najneophodno za doma. Toj ve}e go iznasonuval ovoj tutun. Edna no} skoknal ispla{en: sonuval deka grad go is~ukal tutunot. Gleda toj celata niva ubiena, str~at samo razgolenite stebliki. Drugpat sonuval, deka tutunot mu poòltel, pregorel na nivata, a nema koj da go obere. Decata mu se razbolele. Samiot toj bil bolen. Se budi ispoten, ispla{en, tuku razbira deka e son, i se uspokojuva. A sonot e samo del od realnosta na siromaviot selanec. Vo nego e preraskaàna ìvotnata prikazna poslana pod vedro nebo so bo`ji blagoslov, ta nikoga{ ne znae {to }e bide. I taka raskaùva striko Stojan kako u{te vo mart nasadil osum lei rasad. Vo tekot na maj samo za dva dena ja nasadil celata niva i bil dovolen od rovkite brazdi. No, samo po dva dena udira silen do`d i ja nabiva po~vata. Potoa moral odnovo da gi presaduva redovite. Pa ete ti go i popovoto prase, koe gi izgrizalo korenite. I pak moral da presaduva, ovojpat izrasnat zdrav tutun, visok do 60-70 santimetri. I toa e samo polovina od izminatiot tutunov pat. Toj }e treba da se obere i najglavnoto da se isu{i. Site dvorovi se ukraseni so tutun, stotici nizi se su{at i se bdee nad niv da ne bi zavrnal do`d, oti

toj e postra{en i od grad i od poàr. Navodeniot tutun sto na sto e uni{ten. Esenta so svoite magli gi omeknuvaat tutunovite lisja a i toga{ zapo~nuva dipleweto. Taka s# do fevruari i mart. Toga{ tutunot e ve}e izdiplen, vrzan vo dengovi i gi ~eka trgovcite. Tie obikoluvaat i sekoga{ zboruvaat za lo{o ka~estvo na rekoltata. A lo{oto ka~estvo sekoga{ zna~i ~karto. ^karto - toj gor~liv kako hinin zbor - zaedno so niskite ceni na tutunot, toa e ~umata na tutunarskoto naselenie. Kon devet ~asot tutunoberot e zavr{en. Se soblekuvaat iskatranetite ali{ta, se obiduvaat od racete da ja simnat iznalepenata smola, pa Zarka, Genko i majka im zemaat po par~e leb i kru{ka. Od tutunoviot katran i zalakot vo ustata e gor~liv. A licata im se bledi i ispieni, nebare sekoj den leèle bolni od malarija. âsot e deset, se javuva monotonata melodija na èìpe~iwata, a od nivite izleguvaat tutunobera~ite, navednati i pra{livi, so podueni lica i site se upatuvaat kon seloto. [to se ~ovekot i ìvotot? Koja e nivnata vrednost? [to e mislata i smislata na egzistencijata, na goloto bituvawe, par~e korka leb da se preìvee, no ne i da se ìvee. I samiot naslov na reportaàta Pazar za lev~e decidno gi imenuva i go nudi najmo`niot odgovor na postavenite pra{awa. @ivotot i ~ovekot se pazar, a doma{niot esap nikoga{ ne izleguva edno i isto so esapot na pazarot. Tie sfateni kako bessmisla, minlivost, paradoksalnost, apsurdnost na pazarot vo koj s# e mo`no, a cenata, vrednosta e minimalna, kako po nekoe nepi{ano pravilo s# vo nego se prodava i kupuva, se preprodava i dokupuva samo za edno lev~e. Od stotici ~ove~ki grla na pazarot, zasipnati od vikawe se slu{a i se {iri samo eden zbor, s# edna ista cena i vrednost lev~e. Bitno e toa lev~e za da se preìvee i vo negovata vrednost vsu{nost se gubeweto na ~ovekovata ~est i dostoinstvo, obezvrednuvaweto na ìvotot. No revolucijata }e go is~isti crnoto minato i }e dojde novata realnost i novoto vreme vo koi }e bidat izgradeni golemi, ubavi i svetli sali vo koi }e se prodava {to ti du{a saka, proizvodite }e bidat naredeni i na sekoj od niv }e ja ima cenata, a }e se kupuvaat bez vikotnici i izmami, so me useben respekt me u onie {to prodavaat i onie koi kupuvaat. Reporterskata darba i ume{nost na Popov, se potvrduvaat i so reportaàta Prvata bugarska ribarska kooperativna brigada Belo more. Ovojpat patot go vodi na druga strana, niz selata i gradovite na Trakija vo koi kako vremeto da zastanalo, i ni{to ne e izmeneto, i lu eto i naselbite, ìvotot i navikite si ostanale isti kako od

pred Balkanskata vojna. Od eden banalen novinarski anga`man, avtorot sozdava lirski zapis koj ponira vo svesta i ~uvstvata na ~ovekot od ribolovniot reon Porto Lagos, vo nivnata tradicija i istorija, kako vo 1918 godina, nekolku bugarski ribari vo bogatite vodi na Boru- ol i sosednite blata ja sozdale zadrugata so ~udno ubavoto ime Mom~ilovi vodoborci. No, radosta bila kratka. Ve}e narednata godina, so gr~kata okupacija, ta`ni i obezhrabreni, morale da ja rasformiraat. Pi{uvaj}i so voshit za zaedni~koto ìveewe i rabotewe, ~ekorewe vo posre}nata idnina, se zalaga za prifa}awe na pomoderni na~ini za lovewe riba. Takvoto kolektivno su{testvuvawe, prepora~uva, dràvata naj{tedro da go poddrùva i pomaga. Sekojdnevnata novinarska zada~a i jasno postavenata op{testvena i redakciska politika za afirmirawe na zadrugarstvoto, koe kako svetla idnina se javuva i vo razre{uvaweto na problemot vo Pazar za lev~e, originalnoto i darovito novinarsko pero na Popov, sozdava reportaà koja pokraj site potrebni i neophodni podatoci na stvarnosta, mu vdahnuva ìvot i toplina na prozai~niot zafat koj prerasnuva vo lesno ~itliva i vozbudliva materija. Od ni{to da se napravi ne{to, da se ispolnat kolonite vo vesnikot so redovi kako vpe~atliv kreativen ~in, toa go potvrduvaat i kratkite zapisi Taka se ra a eden broj na vesnikot D ga i Zo{to i kako se pojavi v. Kooperativna za{tita. Vo niv na odreden na~in kako da gi razotkrivame i spoznavame porivite na samiot Popov da se opredeli i od s# srce da mu se posveti na novinarstvoto. Kako toj, novinarot se gleda sebesi i svojot trud, vesnikot? Vesnici!/ Bodat so ìloto na senzacijata, ne zamele{uvaat so gromoglasnite naslovi, ne izgoruvaat so ognot na trevogata, ni gi stopluvaat srcata so vetrecot na nade{ta, ne voshituvaat./ Vesnicite se na{iot duhoven krvotok. / So nivna pomo{ nie sme gra ani na svetot, tie ni gi polnat gradite so studenite londonski magli, ne oblevaat so ègata na Saharskata pustina, ni gi razvevaat mislite po stepite na Sibir, po plodorodnite poliwa na Lombardija, po pustinite na Kirenaika. Iljadnici i iljadnici ~uvstva od niv potekuvaat vo ~ovekot, go zapoznavaat i voznemiruvaat, go raduvaat i vozbuduvaat, go rastaùvaat i zagriùvaat. Vesnicite ne moàt da go zamenat ìvotot, da ja ispolnat negovata smisla i logika, ne moàt i mnogu ne{ta od niv da ni nadopolnat. No, zatoa pak tie ne zbogatuvaat so novi informacii, ne pottiknuvaat na razmisla i dijalog, na

potrebata od soznanieto oti sme samo del~e vo svetot bez koj ne moème da mislime i da dejstvuvame. Te~e ìvotot prebrzo i nepovratno, vo taa dinamika se planira strana po strana na vesnikot, rastr~ani se site novinari, se raspredeluva rabotata, pa potoa doa a poslednata korektura, montiraweto na ma{inite i pe~ateweto. I se ra a noviot broj na vesnikot D ga, koj ve}e osum godini e blizok na zadrugarstvoto, pa po toj povod se koristi mo`nosta da se dade negovata kratka biografija, kako del od sekojdnevieto na ~ovekot, za{to: Vie moète spokojno da spiete. Vesnikot D ga bdee{e za da gi sobere site novosti za vas. Toj }e izleze i ova utro, kako {to redovno izleguva{e vo tekot na osumte godini od svojot ìvot - broj 413. Anton Popov sorabotuval i vo vesnikot Kooperativna za{tita, pa po povod negovata trinaesetta godi{nina, go pi{uva zapisot Zo{to i kako se pojavi v. Kooperativna za{tita. Niz idejata za neguvawe na zadrugarskoto dvièwe, vo 1920 godina, toj }e se pojavi kako nezavisen kooperativen vesnik koj niz sopstvenoto burno postoewe i dejstvuvawe }e stane omileno i korisno ~etivo {to da gi zadovoli narasnatite duhovni interesi na na{iot kooperativen ~itatel. Eden od tie nara~ani tekstovi e i êtiri ta`ni godini bez profesor Asen Zlatarov. Prozai~nata zada~a da se odbeleì godi{ninata od smrtta na po~ituvaniot i omilen univerzitetski profesor, Popov ja izvi{uva na nivo na umetni~ka obvrska, niz ubavo doloveni atmosfera, ~uvstva i po~it, pritoa so site neophodni argumenti i podatoci za ìvotnite i tvore~ki vrvici na ~ovekot i nau~nikot, ispi{uva stranici za univerzalnite dimenzii i vrednosti na ~ovekot i negovoto delo. ôvekot koj celiot svoj ìvot i go posvetil na rabotata, zaboravil na sebesi, za{to veli: bev mnogu zafaten vo ìvotot, pa ne mi ostana vreme da se zanimavam so moite interesi, so moeto zdravje, so suetata. Napasnicata me udri kako vojnik na straà. No, nema zo{to da àli, za{to deloto {to go ostavil po sebe pretstavuva trajna traga za veli~inata na ~ovekot i negoviot trud, na koi site im gi izrazuvaat svojata po~it i blagodarnost. Vo 1940 godina, Anton Popov dobiva zada~a od Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija, zaedno so Nikola Vapcarov, da go posetat toga{niot pretsedatel na Bugarskiot pisatelski sojuz, uvaèniot pisatel Stilijan îlingirov. Celta na posetata bila da se napravi intervju i od nego da se pobara poddr{ka i preporaka ~lenovite na kruòkot da nastapat so svoi tvorbi po sofiskite

~itali{ta. Taka vo prvata polovina od 1941 godina, Makedonskiot literaturen kruòk }e ima nekolku uspe{ni javni nastapi koi }e go afirmiraat negovoto postoewe i rabota. Intervjuata Stilijan îlingirov pred Volja i Bugarskiot pisatel e beden, pretstavuvaat oblagorodeni dijalozi za aktuelni pojavi i procesi, li~nosti i sostojbi, za civilizacijata i idninata. Se razgovara za vojnata, za literaturata, za bednata polo`ba na bugarskiot pisatel, negovata op{testvena funkcija, za idninata na slovenstvoto. [to mu e potrebno na pisatelot, a so toa i na sekoj ~ovek? Deciden vo odgovorot, sogovornikot-doma}in ukaùva na ìvotnite vrednosti i nivnata univerzalnost: Koga znae{ oti ne ti e siguren utre{niot den - kakva ispiracija za rabota moè{ da o~ekuva{? U{te starite rimjani zboruvaa: Koga zboruvaat topovite - muzite mol~at. Na pisatelot mu se potrebni spokojstvo i vnatre{na koncentracija. Toj e ~ovek, no pred s# e gra anin i ne moè da ne go voznemiruvaat ~uvstvata i nespokojstvoto na sekoj okolu nego. A ona {to neposredno se doìvuva, te{ko moè da najde svoj umetni~ki izraz. Ne{tata i nastanite treba da se gledaat vo perspektiva, za da moè da gi fatime vo nivnata su{tina, vo nivnoto pronaogawe na ekranot na istoriskata perspektiva. Vo vtoriot tekst, zboruvaj}i za ulogata na pisatelot, istaknuva: Na pisatelot denes ne mu davaat soodvetno mesto vo ìvotot na zemjata. Namesto vo toj odnos da odime napred, odime nazad. Pisatelot treba da bide op{testveno aktiven ~ovek. Toj ne moè i ne treba na ìvotot da gleda kako posmatra~. Kako moè{ da bide{ pisatel, a da ne si go doìveal napi{anoto, da ne si aktiven u~esnik vo ìvotot? Toplite zapisi od posetata i razgovorot so îlingirov, vsu{nost se vo soglasnost i so stavovite i sfa}awata za mestoto i ulogata na pisatelot vo ìvotot i vo borbata kako aktiven u~esnik, {to niz sopstveniot svetol primer go posvedo~uva i Popov. Vojnata kako najgolemo ~ove~ko zlo, edna dominantna tema vo ovie razgovori, iskaùvaj}i ja najiskrenata èlba samo da se za~uvame nastrana od vojnata, ja podvlekuva potrebata oti ~ove{tvoto treba da ~ekori napred i da ja osvojuva idninata so tvore{tvo, so humani i golemi dela, da gradi i nadgraduva, a ne da vojuva. Patot do niv e dolg i makotrpen, a samo mig e potreben vojnata da go uni{ti s# ona {to so vekovi go sozdaval ~ove~kiot genij. Na osnovaweto na Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija, po podneseniot referat na Nikola Vapcarov, vo diskusijata zema u~estvo i Anton Popov. Me u drugoto, toj istaknuva: