ODNOSI MED ARMIO KRAJOWO IN ARMIO LUDOWO OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE

Transkrypt

1 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino Marko Petan ODNOSI MED ARMIO KRAJOWO IN ARMIO LUDOWO OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE Diplomsko delo Mentor: red. prof. dr. Dušan Nećak Ljubljana 2010

2 Zahvaljujem se prof. dr. Dušanu Nećaku in Mihu Slugi za razumevanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Hvala učitelju prof. Stanislavu Medvedu za široko in poglobljeno spoznavanje zgodovine ter Samu za kritiško ljubezen do Poljske in poljskega jezika. Hvala Katji, Matiji in Maksu za moralno podporo in pomoč pri literaturi. Hvala mojim staršem, ker razumejo, da razmišljam drugače.»chcieliśmy być wolni i wolność sobie zawdzięczać.«(»hoteli smo biti svobodni in si svobodo dolgovati«) Jan Stanisław Jankowski, po Varšavski vstaji»ne Nemčija, ampak Poljska je naš največji vojni plen.«stalin (1945)»Uvedba komunizma na Poljskem bi bila podobna položitvi sedla na kravo.«stalin»raz zdobytej władzy nie oddamy nigdy!«(»enkrat pridobljene oblasti ne predamo nikoli!«) Władysław Gomułka (1945) 1

3 KAZALO 1. UVOD POLJSKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI Od začetka vojne do konca leta Poljska od začetka leta 1944 do konca vojne DOMOVINSKA ARMADA (AK) Geneza in delovanje AK Začetek odpora Plan»Burza« Varšavska vstaja Epilog domovinske armade (AK) Organizacijska in terenska struktura AK LJUDSKA ARMADA (AL) Razvoj organizacije AL in razdelitev organizacije na terenu Vodstvena struktura AL in razdelitev Poljske na okraje AL Delovanje enot AL Obdobje od januarja 1944 do konca aprila Obdobje od maja 1944 do konca julija Obdobje od konca julija 1944 do konca oktobra Obdobje od začetka novembra 1944 do konca januarja ODNOSI MED AK IN AL Odnosi med AK in GL do ustanovitve AL Odnosi med AK in AL do konca varšavske vstaje Območje Mazowieckega z okolico Varšave Lublinsko območje Kielecko območje Območje južne Poljske Šlezijsko območje Območja, pridružena Tretjemu rajhu Odnosi med varšavsko vstajo Odnos AK in AL do vstaje Odnosi na Woli in Starem Miastu Odnosi v Śródomieściu Odnosi na Żoliborzu Odnosi ob koncu vstaje Odnosi po vstaji Januarska ofenziva Rdeče armade, razpustitev AK in konec AL Na kratko o odnosu ljudskih oblasti do AK ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA

4 SEZNAM KRATIC AK Armia Krajowa (Domovinska armada) AL Armia Ludowa (Ljudska armada) BCh Bataliony Chłopskie (Kmečki bataljoni) BIP Biuro Informacji i Propagandy (Biro za informacije in propagande) CBKP Centralne Biuro Komunistów Polskich (Centralni biro poljskih komunistov) CKON Centralny Komite Organizacji Niepodległościowych (Centralni komite neodvisnih organizacij) DSZ Delegatura Sil Zbrojnych (Namestništvo oboroženih sil) GG Generalna gubernija GL Gwardia Ludowa (Ljudska garda) KB Korpus Bezpieczenstwa (Korpus varnosti) Kedyw Kierownictwo Dywersji (Vodstvo diverzije) KPP Komunistyczna Partia Polski (Komunistična partija Poljske) KRP Krajowa Reprezentacja Polityczna (Državno politično predstavništvo) KWC Kierownictwo Walki Cywilnej (Vodstvo civilne borbe) KWK Kierownictwo Walki Konspiracyjnej (Vodstvo tajne borbe) KWN Krajowa Rada Narodowa (Državni narodni svet) KWP Kierownictwo Walki Podziemnej (Vodstvo podzemne borbe) LWP Ludowo Wojsko Polskie (Poljska ljudska vojska) MO Milicja Obywatelska (Državljanska milica) NOW Narodowa Organizacja Wojskowa (Narodna vojaška organizacija) NKVD - Narodnyy Komissariat Vnutrennikh Del NSZ Narodowe Siły Zbrojne (Narodne oborožene sile) ONR Obóz Narodowo-Radykalny (Narodno-radikalni tabor) OZN Obóz Zjednoczenia Narodowego (Tabor narodne združitve) PAL Polska Armia Ludowa (Poljska ljudska armada) PKP Polityczny Komitet Porozumiewawczy (Politični posvetovalni komite) PKWN Polski Komitet Wyzwolenia Narodowego (Poljski komite narodne osvoboditve) PPR Polska Partia Rabotnicza (Poljska delavska stranka) PPS Polska Partia Socjalistyczna (Poljska socialistična partija) PSZ Polskie Siły Zbrojne (Poljske oborožene sile) 3

5 PSzP Polski Sztab Partyzancki (Poljski partizanski štab) RGON Rada Główna Obrony Narodowej (Glavni svet narodne obrambe) RJN Rada Jedności Narodowej (Svet narodne enotnosti) RPPS Robotnicza Partia Polskich Socjalistów (Delavska stranka poljskih socialistov) SL Stronictwo Ludowe (Ljudska stranka) SN Stronictwo Narodowe (Narodna stranka) SP Stronictwo Pracy (Stranka dela) SOB Socjalistyczna Organizacja Bojowa (Socialistična bojna organizacija) SZP Służba Zwycięstwu Polski (Služba zmage Poljske) TON Tajna Organizacja Nauczycieli (Tajna organizacija učiteljev) WiN Wolność i Niezawisłość (Svoboda in neodvisnost) WP Wojsko Polskie (Poljska vojska) ZO Związek Odwetu (Zveza maščevanja) ZPP Związek Patriotów Polskich (Zveza poljskih patriotov) ZSSR Zveza Sovjetskih Socialističnih Republik ZWM Związek Walki Młodych (Zveza borbe mladih) ZWZ Związek Walki Zbrojnej (Zveza oborožene borbe) 4

6 1. UVOD Druga svetovna vojna ni prizanesla skoraj nobeni državi v Evropi. Poljska je ena od držav, v katerih je druga svetovna vojna pustila globoke sledi v duši in življenju ljudi, poleg tega pa ji je vojna prinesla tudi korenite spremembe meja. Poljska je namreč izgubila vsa ozemlja vzhodno od Buga, njene zahodne meje so se premaknile proti zahodu, dobila pa je tudi del vzhodne Prusije. Njena povojna podoba je bila v primerjavi s predvojno skoraj nerazpoznavna. Enako lahko trdimo tudi za politični ustroj. Poljska je postala po drugi svetovni vojni ena izmed žrtev sovjetskega imperializma in trdnjava komunističnih oblasti. Na Poljskem, ki je bila med drugo svetovno vojno poligon za nemški in sovjetski imperializem ter prizorišče največjih zločinov proti človečnosti, med katere sodi tudi holokavst, se je med ljudmi zbudil odpor proti nevzdržnim razmeram. Ljudje so takrat začutili potrebo po ohranitvi lastne, poljske identitete, nekateri pa so upor izkoristili za boj za oblast. Med vojno so se na ozemlju Poljske pojavile številne odporniške skupine, ki so imele največkrat zelo različno politično zaledje, različne pa so bile tudi po številu pripadnikov. Med temi odporniškimi skupinami lahko izpostavimo Domovinsko armado (Armia Krajowa, AK), ki je bila najštevilnejša, predstavljala pa je legalno vlado, ki je bila med vojno v Parizu in pozneje v Londonu. Odporniška skupina, ki je bila po političnem zaledju nasprotujoča AK, je bila Ljudska armada (Armia Ludowa, AL), še prej Ljudska garda (Gwardia Ludowa, GL), ki je predstavljala interese poljskih komunistov in Sovjetske zveze. Med vojno je prišlo do stikov med različnimi odporniškimi skupinami, poleg tega pa so se večkrat izoblikovali kompleksni odnosi, ki so se gibali od sodelovanja do oboroženih spopadov. Prikaz odnosov med AK in AL bi lahko ponudil primer odnosov med dvema nasprotujočima si odporniškima skupinama, hkrati pa bi omogočil primerjavo in razumevanje odnosov, ki so se oblikovali po vsej Evropi, še posebej v tistih državah, ki so bile del sovjetske interesne sfere. Namen diplomskega dela je prikaz odnosov med AK, ki je branila politične interese legalne poljske vlade v Parizu in kasneje v Londonu, ter AL, ki je imela politično zaledje v poljskih komunistih in Sovjetski zvezi. Takšna situacija je večkrat pripeljala do razpetosti med borbo proti okupatorju in borbo za oblast. Poleg tega je namen diplomskega dela tudi prikaz odnosov med odporniškima skupinama v državi, ki je spadala v sovjetsko interesno sfero, kar je pomenilo kompleksno prepletanje interesov Sovjetske zveze in interesov poljskega naroda po ohranitvi lastne identitete (npr. interesov poljske države). 5

7 Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti in določiti oblike odnosov, ki so se izoblikovali med organizacijama AK in AL, ter ovrednotiti aktivnosti obeh odporniških skupin in njihov pomen za odnose med skupinama. Drugi cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako so se odnosi med AK in AL razvijali in spreminjali med vojno. Tretji cilj je predstaviti organizaciji AK in AL, njuno strukturo, genezo in delovanje. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh osnovnih vsebinskih delov, ki so nadalje razdeljeni na več poglavij. V prvem delu je predstavljen splošen pregled dogajanj na Poljskem med drugo svetovno vojno, poleg tega pa je predstavljena tudi struktura Poljske podzemne države, katere delovanje je zaznamovalo odporniško dejavnost na Poljskem. Drugi del diplomskega dela je sestavljen iz dveh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena geneza AK ter njena struktura in njeno delovanje. V drugem poglavju je na enak način predstavljena AL. Tretji del tvori jedro diplomskega dela in je sestavljen iz petih poglavij. Ta poglavja opisujejo odnose med AK in AL. V prvem poglavju so predstavljeni odnosi med AK in GL od ustanovitve GL do preoblikovanja slednje v AL v začetku leta V drugem poglavju so predstavljeni odnosi med AL in AK od začetka leta 1944 do konca Varšavske vstaje v začetku oktobra Opozoriti je treba, da preoblikovanje GL v AL ni imelo tako velikega vpliva na odnose med obema odporniškima skupinama. Tretje poglavje opisuje odnose med AK in AL med Varšavsko vstajo, ki je pomenila posebnost v odnosih med AK in AL, saj so bile enote AL podrejene komandi AK. Četrto poglavje opisuje odnose od konca vstaje do razpustitve AK in prenehanja obstajanja AL. Peto poglavje bi lahko tvorilo tudi četrti vsebinski del, saj opisuje odnos novih poljskih ljudskih oblasti do organizacije AK. Med raziskovanjem odnosov med AK in AL sem preživel tri mesece na Poljskem, na Inštitutu za zgodovino Univerze v Varšavi, kjer sem se seznanjal z literaturo in viri s področja druge svetovne vojne na Poljskem. Pri raziskovanju odnosov med AK in AL je bila uporabljena literatura predvsem poljskega izvora. Pri tem je treba izpostaviti»ilustrowany przewodnik po Polsce podziemnej «(Ilustrirani vodič po podzemni Poljski ) Krzysztofa Kunerta. V tej knjigi je podroben koledar in dnevnik vojne na Poljskem, poleg tega pa je na koncu še slovar pojmov, povezanih s poljskim podzemljem med drugo svetovno vojno. Dober splošen pregled zgodovine druge svetovne vojne na Poljskem je tudi»polska w drugiej Wojnie Światowej«(Zgodovina Poljske v drugi svetovni vojni) Józefa Garlinskega. Eno izmed redkih del, ki opisujejo delovanje enot AL, je knjiga»armia Ludowa: działalność bojowa «(Ljudska armada: bojna dejavnost ) Mieczyslawa 6

8 Wieczoreka. Med knjigami ne smemo pozabiti na delo, ki predstavlja delovanje AK,»Armia Krajowa. Szkice z dziejow Sił Zbrojnych Polskiego panstwa Podziemnego«(Domovinska armada. Prispevki iz delovanja oboroženih sil Poljske podzemne države). Med raziskovanjem sem naletel tudi na dokumente iz časa druge svetovne vojne na Poljskem. Eden izmed najbolj pomembnih del s področja druge svetovne vojne na Poljskem je zbirka»armia Krajowa w dokumentach «(Domovinska armada v dokumentih ) v šestih delih, v kateri so zbrani vsi dokumenti, ki jih je imel arhiv Poljske vlade v Londonu. Ta zbirka je en najboljših virov za preučevanje organizacije AK. Na podoben način je zgrajena tudi zbirka»tajne oblicze GL-AL i PPR«(Tajne namere GL-AL in PPR), izdana v treh delih. Ta zbirka virov vsebuje dokumente s področja delovanja organizacije PPR in GL-AL. Poleg dokumentov vsebuje tudi njihovo obširno razlago in komentarje. Pri raziskovanju sem uporabljal tudi internetne vire, med njimi spletno stran Muzeja Varšavske vstaje v Varšavi in spletno stran Muzeja AK v Krakovu. 7

9 2. POLJSKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI 2.1 Od začetka vojne do konca leta 1944 Hitler in Stalin sta v Moskvi sklenila pogodbo o nenapadanju, ki je dala Hitlerju prosto pot za napad na Poljsko. Dne je nemška vojska prekoračila nemško-poljsko mejo in začela osvajanje ozemlja. Še v času, ko so zadnji člani redne poljske vojske bili poslednje boje za ohranitev svobodne Poljske, je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo sklenjen dogovor o dokončni razdelitvi Poljske, ki je bil tajno sklenjen že v pogodbi o nenapadanju. Zahodni del Poljske je pripadel Nemčiji, vzhodni del, ki ga je osvojila po napadu , si je na podlagi fiktivnih plebiscitov priključila Sovjetska zveza 1. Poljska je bila tako na začetku razdeljena v dve okupacijski coni, nemško in sovjetsko. Oktobra pa so bile na ozemlju Poljske ustanovljene tri okupacijske cone. Poleg ozemlja, ki je pripadal sovjetski okupaciji, se je ozemlje nemške okupacije razdelilo v dva dela. Zahodnejši del je bil priključen neposredno Tretjemu rajhu, drugi del pa je tvoril posebno okupacijsko cono z imenom Generalna Gubernija (GG), s sedežem v Krakovu 2. GG je bila ustanovljena po Hitlerjevem dekretu , generalni gubernator pa je postal Hans Frank 3. Obsegala je krakovsko, lublinsko, kielecko, del łódzskega in del varšavskega vojvodstva. Skupaj je ozemlje GG obsegalo približno kvadratnih kilometrov, na tem območju pa je živelo približno 12 milijonov ljudi. Nemci so območje razdelili na štiri distrikte: krakovskega, lublinskega, radomskega in varšavskega 4. Nemška in sovjetska okupacija sta imeli vsaka svoje značilnosti in posebnosti. Nemci so po svojem prihodu in okupaciji takoj začeli izvajati pritisk na prebivalstvo. Takoj so tudi ukinili vse politične institucije, ki so prej obstajale na Poljskem in jih nadomestili z okupacijskim administrativnim aparatom. Še posebno je bil teror nad prebivalstvom hud na ozemlju, priključenemu k Tretjemu rajhu, kjer so Nemci izvajali germanizacijo, veliko število poljskega prebivalstva pa je bilo s tega ozemlja izgnanega 5. Kmalu po nemški okupaciji so bile zaprte vse kulturne in izobraževalne institucije, ki bi lahko ohranile poljsko kulturo. Tudi ideja Generalne gubernije, ki jo je prikazoval Hans Frank, in naj bi Poljakom obljubljala vsaj 1 Armia Krajowa. Szkice z dziejow Sił Zbrojnych Polskiego panstwa Podziemnego, Krzysztof Komorowski (ur.), Oficyna Wydawicza RYTM, Warszawa 2001, 2. izd., str (dalje Armia Krajowa ). 2 Armia Krajowa, str Jozef Garlinski, Polska w drugiej Wojnie Światowej, London; Odnowa, 1982, str. 49 (dalje Garlinski, Polska w drugiej ). 4 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str

10 minimalno možnost preživetja njihove kulture, ni bila izpeljana. Kmalu je namreč Generalna gubernija postala nekakšna kolonija, kjer se je poljska kultura soočala z grožnjo izumrtja 6. Slika 1: Razdelitev Poljske na okupacijske cone leta S še hujšim terorjem kot Poljaki se je soočalo židovsko prebivalstvo, ki je postalo žrtev nacistične ideologije o večvrednosti arijske rase. Na ozemlju takratne Poljske sta živela po nekaterih ocenah približno dva milijona Židov. Konec oktobra 1939 je bilo na območju GG za židovsko prebivalstvo od štirinajstega do šestdesetega leta razglašeno prisilno delo, na začetku leta 1940 pa so nastala tudi prva delovna taborišča za židovsko prebivalstvo 8. Po napadu na Poljsko so nemške oblasti zahtevale, da se vse židovsko prebivalstvo preseli v večja strnjena območja v mestih; tako so nastali geti. Na ozemljih, priključenih k Tretjemu rajhu, so prvi geti nastali spomladi leta 1940, v Generalni guberniji pa jeseni Največji geto na ozemlju Poljske je bil v Varšavi s približno ljudmi, drugi največji geto pa je bil v Łódzu in je štel ljudi. Po napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so bili na poljskem ozemlju postavljeni tudi geti v Vilni, Lwowu, Grodnem, Tarnopolu in še nekaj manjših mestih 9. Kmalu po ustanovitvi getov so se začele tudi njihove likvidacije, oziroma likvidacije njihovega prebivalstva 10. Dne je bila v varšavskem getu vstaja, ki je trajala štirinajst dni in je bila na koncu kruto zadušena. Kljub neuspehu borcev iz varšavskega 6 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Prav tam. 9

11 geta je bila to prva akcija, ki je dala upanje tudi borcem Varšavske vstaje leta 1944, pojavili pa so se tudi upori v drugih getih na poljskem ozemlju 11. Po napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so se začele sistematične likvidacije židovskega prebivalstva, ki so jih izvajale enote Einsatzgruppen, ki so prihajale na osvojeno območje za nemško vojsko. Po Himmlerjevem ukazu so začeli Nemci zaradi želje po čim večji tajnosti ter učinkovitosti začeli graditi uničevalna taborišča, ki so pozneje dobila ime»taborišča smrti«, v katerih so sistematično uničevali židovsko prebivalstvo. Gradnja»taborišč smrti«je bila povezana predvsem s sprejetjem»končne rešitve židovskega vprašanja«na konferenci v Wannseeju januarja , ki je predvidevala popolno likvidacijo židovskega prebivalstva na ozemljih pod nemškim nadzorom. Prvo»taborišče smrti«je bilo postavljeno že januarja 1941 pri kraju Chelmno (Kulmhof) v bližini Łódźa. Drugo»taborišče smrti«je bilo postavljeno marca 1942 v Belzcu v bližini Lublina, tretje aprila 1942 v Sobiboru pri Włodawi, četrto pa je bilo taborišče Treblinka pri Malkini. Kasneje sta»taborišči smrti«postali tudi taborišči Majdanek in Auschwitz 13. Slika 2: Karta koncentracijskih taborišč v Evropi (meje Evrope iz leta 1938). Z rdečo barvo so označena»taborišča smrti« Garlinski, Polska w drugiej, str Odločitev o»končni rešitvi židovskega vprašanja«je bila sprejeta že pred konferenco v Wannseeju, januarja 1942 so na konferenci v Wannseeju določili le»logistične«podrobnosti»končne rešitve«. 13 Garlinski, Polska w drugiej, str Map of Europe with camps marked (Borders from March, 1938), (dostop ). 10

12 Ozemlje sovjetske okupacije je zavzemalo približno kvadratnih kilometrov, na njem pa je živelo približno trinajst milijonov ljudi, od tega približno pet milijonov Poljakov 15. Sovjetska okupacija se je v marsičem razlikovala od nemške. Poleg trdega in neusmiljenega terorja nad prebivalstvom so Sovjeti izvajali tudi popolno komunistično indoktrinacijo. Komunistično doktrino so poskušali vsiliti v vse dele vsakdanjega življenja. Na čelo administrativnih organov so postavili Sovjetski zvezi zveste Poljake. Med njimi so najbolj znani Wanda Wasilewska, Jerzy Putrament in Stefan Jędrychowski 16. Na okupirano ozemlje so kmalu prišle tudi enote agentov NKVD-ja, ki so začele z likvidacijami političnih nasprotnikov komunističnega režima 17. Eden izmed glavnih pomnikov sovjetske okupacije je pomor poljske vojaške inteligence, ki so ga sovjetske sile zagrešile spomladi leta 1940 pri Katynu v bližini Smolenska v Rusiji. Število pobitih poljskih častnikov še vedno ni popolnoma znano, giblje pa se okoli števila deset tisoč. Novico o odkritem množičnem grobišču so Nemci objavili , a ji Poljaki sprva niso verjeli 18. Kmalu po objavi novic o grobiščih pri Katynu je Sovjetska zveza prekinila diplomatske stike s poljsko vlado v Londonu. To se je zgodilo Kljub okupaciji je večina evropskih držav še vedno priznavala Poljsko kot celoto in njene politične institucije kot legalno oblast. Po napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko sta poljska vlada in predsednik Republike Poljske pobegnila v Pariz, pozneje, po napadu Nemčije na Francijo, pa je poljsko politično vodstvo prestavilo svoj sedež v London. V Parizu se je septembra leta 1939 začelo preoblikovanje organov oblasti in s tem tudi začetek oblikovanja tako imenovane»poljske podzemne države«, ki je bila nekakšno nadaljevanje poljske državnosti in politične enotnosti. Predsednik Republike Poljske je postal Władysław Rackiewicz, na čelo vlade in na mesto Načelnega vodje pa je stopil Władysław Sikorski. V vlado so prišli predstavniki glavnih predvojnih opozicijskih strank: Poljska socialistična partija (PPS), Narodna stranka (SN), Ljudska stranka (SL) in Stranka dela (SP), ki je bila povezana s Władysławom Sikorskim Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str

13 Slika 3: General Władysław Sikorski, predsednik poljske vlade in prvi Načelni vodja Poljske podzemne države 21. Bistvo delovanja Poljske podzemne države je bilo, da je politično vodstvo, ki je bilo v Parizu, pozneje v Londonu, ustanovilo vzporedne, nadomestne vodstvene organe, ki so ostali na Poljskem in tajno vodili državo v njihovem imenu. Osnovni elementi delovanja Poljske podzemne države so bili: Odposlanec vlade Republike Poljske za domovino, ki je vodil politične strukture, Svet narodne enotnosti (RJN), ki je imel funkcijo tajnega parlamenta (pred Svetom narodne enotnosti je imel to funkcijo Državni svet Poljske), ter oborožene sile Poljske podzemne države 22. Podlaga za delovanje in oblikovanje oblasti je bila ustava Republike Poljske iz leta 1935, eden prvih in hkrati najpomembnejših pravnih aktov, ki jih je podpisal predsednik Republike Poljske, pa je bil Dekret o neveljavnosti pravnih aktov okupacijskih oblasti. S tem aktom je predsednik Republike Poljske skupaj z ostalimi sklepi oblasti v Parizu postavil temelje za začetek organizacije nadomestnih organov oblasti na območju okupirane Poljske 23. Na začetku je bilo delovanje Poljske podzemne države povezano predvsem z njenimi oboroženimi silami, ki jih je na začetku tvorila Služba zmage Poljske (SZP), nato Zveza oborožene borbe (ZWZ), ki se je kasneje preimenovala v Domovinsko armado (AK), pod vodstvom generala Michała Karaszewicza Tokarczewskega 24. Civilni del organizacije Poljske podzemne države je bil na začetku podrejen oboroženim silam in konceptu civilno Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych Nr 3 im. ARMII KRAJOWEJ w Zamościu, Armia Krajowa, (dostop ) (dalje Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych ). 22 Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str

14 vojaške organizacije, saj je ob glavnem komandantu oboroženih sil obstajala tudi funkcija civilnega komisarja. Ustanovljen je bil tudi Centralni komite Organizacije za neodvisnost (CKON), ki je skrbel za civilne zadeve. Dne je bil v Parizu ustanovljen Komite ministrov za zadeve v državi na čelu s Kazimierzem Sosnkowskim, ki je bil zadolžen za informiranje vlade v Parizu glede zadev v domovini. V istem času je bil v Varšavi sklenjen sporazum glavnih političnih strank v ZWZ, iz tega pa je nastal Politični posvetovalni komite (PKP) 25, v katerega so se vključili tudi predstavniki Stranke dela (SP), ki so prej podpirali CKON, in ga je vlada Republike Poljske v Parizu priznala kot političnega predstavnika. Omeniti je treba, da so bile politične strukture Poljske podzemne države še v fazi nastajanja 26. Dne je Komite ministrov za zadeve v domovini poslal na Poljsko nekaj odposlancev vlade v domovini, ki so bili neodvisni od ZWZ in naj bi sodelovali z ZWZ in političnimi strankami. Ti delegati naj bi se razdelili po treh okupiranih območjih. S ciljem vodenja Urada odposlanca vlade Republike Poljske in v skladu s političnimi dejavniki je bil na Poljsko poslan polkovnik Jan Skorbohaty-Jakubowski. Čas njegovega prihoda je sovpadal z začetkom delovanja odposlancev vlade v domovini 27. PKP je želel med okupacijo Francije v Varšavi združiti politične sile na Poljskem v namestništvo vlade, a tega vlada ni sprejela in je sama imenovala dva odposlanca vlade na Poljskem: za ozemlje, priključeno k Tretjemu rajhu, je bil imenovan Adolf Biňski (kmalu za tem je bil aretiran in zaprt); za območje GG pa je bil imenovan Cyryl Ratajski 28. Po aretaciji Biňskega je njegovo območje nadzorovalo Odposlanstvo vlade Republike Poljske v Varšavi, temu pa je bilo praktično podrejeno tudi vzhodno ozemlje, ki je bilo v rokah Sovjetske zveze 29. Še pred nominacijo Ratajskega je bila ustanovljena Komisija treh (Skorobohaty- Jakubowski, Stanisław Kauzik, Ludwik Muzyczka), katere naloga je bila priprava struktur podzemne administracije 30. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je situacija na Poljskem spremenila. Poljska se je znašla pod enotno, nemško okupacijo. Napad Nemčije na Sovjetsko zvezo pa je pomenil tudi, da sta postali Poljska in Sovjetska zveza načelni zaveznici v boju proti 25 Pod tem imenom od Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str

15 Nemcem. Tako je bil podpisan sporazum med Sovjetsko zvezo in Poljsko, s katerim sta Sovjetska zveza in vlada Republike Poljske spet navezali diplomatske stike 31. Na področju organizacije nemške okupacije se je ozemlje GG povečalo na jugovzhodne dele, ki jih je prej okupirala Sovjetska zveza. Namesto agentov NKVD se je na območjih prejšnje sovjetske okupacije pojavil gestapo. Življenje ljudi, ki so živeli prej pod sovjetsko okupacijo, se je torej spremenilo. Situacija na območjih, ki so bila leta 1939 priključena k Tretjemu rajhu, se po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo ni bistveno spremenila, čeprav so Nemci v prvih tednih po napadu na Sovjetsko zvezo še zaostrili policijsko kontrolo na tem območju 32. Nemški napad je spremenil tudi organizacijo okrožij in okrajev Poljske podzemne države, nekatere okraje so združili in jih pridružili večjim 33. Od jeseni leta 1941 je potekala izgradnja struktur Poljske podzemne države, ki so se delile na civilne in vojaške 34. Prvotno zamisel generala Karaszewicza-Tokarczewskega, ki je predvidevala ob vojaški organizaciji še predstavnike političnih strank, je vlada Republike Poljske namreč zavrnila. Poleg Odposlanca vlade za domovino je ob boku Glavne komande ZWZ stal Politični posvetovalni komite (PKP), ki je dobil ime Državno politično predstavništvo (KRP) in je imel vlogo posvetovalnega in svetovalnega organa pri odposlancu vlade 35. Zadnja uskladitev političnega podzemlja je bila , po podpisu deklaracije o sodelovanju štirih glavnih strank. Tej uskladitvi se niso pridružile skrajno desne in skrajno leve politične organizacije, ki so prihodnost Poljske videle drugače 36. Cyryl Ratajski je postal glavni Odposlanec vlade v domovini. Kljub pomanjkanju predpisov o vlogi in nalogah odposlanca je bil njegov urad podzemna administracija za celotno državo 37. V okviru izgradnje struktur Poljske podzemne države je Glavna komanda ZWZ od leta 1941 v rekordnem času zgradila svojo administrativno mrežo za potrebo vojske pod imenom Militarizirana Administracija»Teczka«38, ki jo je vodil Ludwik Muzyczka in je bila razdeljena na okrožja. Od jeseni 1943 do pomladi 1944 je bila večina aparata»teczka«podrejena strukturam odposlanca vlade, medtem ko je Glavna komanda AK ohranjala nadzor nad dejavnostmi, povezanimi s splošno vstajo in priključitvami ozemelj, ki so si jih Poljaki želeli priključiti ob koncu vojne 39. Urad odposlanca vlade za celotno državo je bil zelo 31 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Prav tam. 38 Izraz»Teczka«bi najlažje prevedli v izraz»aktovka«. 39 Armia Krajowa, str

16 pomemben in je simboliziral primat civilnih struktur nad vojaškimi. Odposlanec vlade je na okupiranem ozemlju vodil in usmerjal vse tajne dejavnosti in usmerjal oblikovanje upora 40. Problem prevlade civilnih oblasti je bilo dejstvo, da je bilo vodstvo ZWZ-AK podrejeno Odposlancu vlade v domovini, hkrati pa Načelnemu vodji v Londonu in prek njega neposredno vladi Republike Poljske. Kljub tem dejstvom je imela v vojaških odločitvah in bojih z okupatorjem glavno iniciativo ZWZ-AK 41. Odposlanstvo vlade Republike Poljske je bilo sestavljeno iz Pisarne odposlanca vlade Republike Poljske in terenskih organov podzemne administracije. Administracijo je vodil odposlanec vlade Republike Poljske. Po vrsti so si na položaju Odposlanca vlade Republike Poljske sledili: Cyryl Ratajski, Jan Piekałkiewicz od avgusta 1941, Jan Stanisław Jankowski od maja 1943, od marca 1945 trije namestniki skupaj Adam Bien, Antonin Pajdak, Stanisław Jasiukowicz 42. Slika 4: Slika strukture organov Poljske podzemne države. (»Polish Facts and Figures«, New York, , št. 14) 43. V okviru vladnih namestništev je od leta 1941 delovalo dvanajst oddelkov, ki so imeli naloge ministrstev 44. Od teh oddelkov gre izpostaviti predvsem Vodstvo civilne borbe (KWC) Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Andrzej Krzysztof Kunert, Ilustrowany przewodnik po Polsce podziemnej , PWN Warszawa; Wydawnictwo Naukowe, 1996, str. 401 (dalje Kunert, Ilustrowany przewodnik ). 44 Armia Krajowa..., str

17 Pod okupacijo se je v okviru Poljske podzemne države razvila tudi široka mreža tajnih časopisov in druge literature, izdajale so jih predvsem založba ZWZ-AK in politične stranke. Za tisk je skrbel oddelek za informacije in časnikarstvo. Zanimivo je, da je bila polovica vsega tiska proizvedenega v Varšavi 46. Tajno izobraževanje je potekalo v treh stopnjah. Osnovno izobraževanje, ki je potekalo v poljskem jeziku, je obsegalo geografijo, zgodovino in poljski jezik. Tajne srednje šole so bile v mestih in nekaterih vaseh, višje šole pa so bile v Varšavi, Krakovu in Vilni. Za delovanje mreže šol je skrbela Tajna učiteljska organizacija (TON). V letu 1942 je bilo v Varšavi 71 tajnih licejev in gimnazij z dijaki, Univerza v Varšavi pa je imela ob koncu okupacije študentov 47. V času okupacije je bila razvita tudi kulturna in umetniška dejavnost. V Varšavi so ustanavljali tajna gledališča in izvajali koncerte, delovali pa so tudi mnogi pesniki in pisatelji, med katerimi je najbolj znan Czesław Miłosz 48. Zaradi pojava kolaboracije je kmalu po okupaciji prišlo do ustanovitve podzemnih sodišč. Komite sveta ministrov za zadeve v državi je sprejel ustanovitev tajnih sodišč ZWZ, ki so se pozneje preimenovala v specialna vojaška sodišča, povezana z vodji AK in komandami okrožij. Ta sodišča so odločala o prestopkih članov ZWZ-AK. Ob vojaških so se razvila tudi specialna civilna sodišča, ki so bila pri odposlancih vlade v okrožjih. Njihova naloga je bila sojenje v zadevah boja proti kolaborantom in agentom gestapa. V manjših zadevah so odločale»sodeče komisije podzemne borbe«. Njihova značilnost je bila, da so ponavadi obsojale na manjše kazni (opozorilo, javna sramotitev, milejše telesne kazni) 49. Kljub načelni enotnosti glavnih političnih struj na Poljskem in podpori SZP se je večina političnih strank odločila za oblikovanje lastnih oboroženih skupin, razlog naj bi bilo medsebojno nezaupanje. Socialistična stranka je oblikovala svoje prve oborožene enote že ob obrambi Varšave septembra 1939, ki so se kasneje preoblikovali v Socialistično bojno organizacijo (SOB). SL je oblikovala oborožene enote Kmečkih bataljonov (BCh), medtem ko je SN oblikovala svoje oborožene enote pod imenom Narodna vojaška organizacija (NOW). Oborožene enote je oblikovala tudi skrajna desnica, zbrana okoli Narodno radikalnega tabora (ONR). Njihova vojaška organizacija je nastopala pod vzdevkom Kuščarjeva zveza (Związek Jaszczurczy) 50. Septembra 1942 se je Związek Jaszczurczy združil z delom organizacije NOW, ki se ni želel podrediti AK. Oblikoval se je novo vojaško 45 Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa..., str Armia Krajowa, str Armia Krajowa..., str Armia Krajowa..., str Garlinski, Polska w drugiej, str

18 organizacijo, Narodne oborožene sile (NSZ), ki se je zavzemala za borbo proti Sovjetski zvezi in Nemcem ter nasprotovala pasivni drži AK v odnosu do komunistov 51. Tabor narodne združitve (OZN) 52, ki je bil politični instrument delovanja vladajočih političnih sil ob nemškem napadu na Poljsko, je kmalu po začetku okupacije Poljske popolnoma razpadel. Prebivalstvo je OZN in njegove vodje krivilo za poraz, zato ni bilo pravih pogojev za umik v ilegalo. Pojavljale so se le manjše skupine, ki so se ukvarjale predvsem s kritiziranjem novih poljskih podzemnih oblasti 53. Poseben del političnega prostora so zavzemali komunisti. Njihova organizacija, Komunistična partija Poljske (KPP), je bila s strani Izvršnega komiteja komunistične internacionale uradno razpuščena leta 1938, vendar so na Poljskem še vedno obstajale manjše skupine komunistov 54. Za razliko od ostalih političnih skupin na Poljskem se komunisti ob nemški in sovjetski okupaciji Poljske niso umaknili v ilegalo in pridružili k izgradnji Poljske podzemne države, ampak so sodelovali s sovjetskimi oblastmi. Na območju pod nemškim nadzorom so vodilni komunisti kolaborirali z nacisti, saj so jih imeli za zaveznike. Tako je bilo do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 55. Glavni namen poljskih komunistov je bila izpeljava revolucije na Poljskem, ki je morala biti izpeljana v skladu z direktivami iz Moskve. Oblika revolucije na Poljskem se je prilagajala razmeram na fronti. Od leta 1941 so se poljski komunisti zgledovali po»boljševistični«revoluciji, tako imenovani revoluciji»od spodaj«. Glavni namen je bil ustvarjanje anarhije in splošne nevarnosti, ki bi prebivalstvo pripravila do tega, da bi se oprijelo katerekoli oblasti. Po letu 1942 in preobratu na fronti je postala za Stalina taktika revolucije»od spodaj«neprimerna. Nova taktika komunistov je postalo oblikovanje»narodne fronte«, ki je pomenila oblikovanje široke skupine nasprotnikov»fašizma«pod vodstvom komunistov. Koalicija»narodne fronte«, združena pod vodstvom komunistov, je služila za izpeljavo revolucije»od zgoraj«, ki bi nastopila po vojni in bi pomenila prevzem oblasti s strani komunistov 56. Do nemškega napada na Sovjetsko zvezo sta na Poljskem obstajali dve skupini komunistov: na območju pod nemško okupacijo in na območju pod sovjetsko okupacijo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je večina poljskih komunistov iz sovjetskega dela odšla v Sovjetsko zvezo, kjer so bili pod večjim nadzorom Stalina kot skupina komunistov, ki je 51 Garlinski, Polska w drugiej, str Popularno ime za OZN je bilo tudi»sanacja«. 53 Garlinski, Polska w drugiej, str Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.1, Burchard Edition: 1997, Warszawa, str. 37 (dalje Tajne oblicze, t.1 ). 55 Prav tam. 56 Tajne oblicze, t.1, str

19 ostala na območju Poljske. Že leta 1941 so poljski komunisti v Moskvi organizirali Centralni biro poljskih komunistov (CBKP). Značilnost njihove politike je bila, da so se zavzemali za Poljsko kot samostojno komunistično državo ali celo za pridružitev Sovjetski zvezi kot sedemnajsta republika. Dne je bila v skladu z oblikovanjem»narodne fronte«v Moskvi ustanovljena Zveza poljskih patriotov (ZPP), na čelu katere so stali vodilni poljski komunisti v Moskvi: Wanda Wasilewska, Jakub Berman, Hilary Minc in Zygmunt Berling. ZPP je organiziral tudi svoje oborožene sile, ki so kmalu sestavljale dve armadi. Poleg rednih enot je obstajal tudi Poljski partizanski štab (PSzP), ki je ob pomoči NKVD nadzoroval partizansko delovanje za frontno linijo. Vse poljske enote so bile od začetka pod poveljstvom oficirjev iz Rdeče armade. Pred letom 1944 poljski komunisti v Sovjetski zvezi niso imeli veliko vpliva na dogajanje na Poljskem 57. Komunisti, ki so ostali na območju Poljske, ki je bila sedaj v celoti pod nemško okupacijo, so se na začetku osredotočali predvsem na zbiranje obveščevalnih podatkov za Sovjetsko zvezo. V decembru 1941 je bila na območje Generalne gubernije iz Sovjetske zveze poslana Iniciativna skupina, ki so jo sestavljali Paweł Finder, Marceli Nowotko in Bolesław Mołojec. Njihova naloga je bila združiti komunistične skupine na Poljskem. Dne je Iniciativna skupina ustanovila komunistično organizacijo pod imenom Poljska delavska partija (PPR). Centrala PPR se je nahajala v Moskvi, medtem ko je bil njen center v Varšavi. Delovanje PPR je bilo omejeno samo na območje Generalne gubernije, največ podpore pa je imela na Lublinskem. Vzhodna ozemlja predvojne Poljske je imela PPR za del Sovjetske zveze in tam ni delovala. Na zahodu je delovala samo na Šlezijskem 58. Po ustanovitvi stranke PPR je ta začela ustanavljati svoje oborožene enote. Spomladi leta 1942 je bila ustanovljena Ljudska garda (GL), ki je imela vzor v partizanskih enotah Sovjetske zveze. Člani PPR so bili avtomatično tudi del enot GL. Takšna struktura je veljala do leta 1944, ko je prišlo do sprememb Poljska od začetka leta 1944 do konca vojne Začetek leta 1944 je zaznamovalo razgibano dogajanje na Poljskem, saj je bila po preobratu na vzhodni fronti Rdeča armada spet blizu meja Poljske 60. Tri dni pred ponovnim prihodom 57 Tajne oblicze, t.1, str Tajne oblicze, t.1, str Tajne oblicze, t.1, str Garlinski, Polska w drugiej, str

20 Rdeče armade na poljska tla, v noči z na , so poljski komunisti ustanovili Narodni državni svet (KRN). KRN je imel zelo ozko politično osnovo, saj so poleg Poljske delavske partije v KRN vstopile manjše politične organizacije, kot so: Komite narodne iniciative, Zveza borbe mladih, Skupina poljskih učiteljev, Skupina socialističnih aktivistov in Skupina neodvisnih demokratov, ki so bile večinoma sestavljene le iz nekaj ljudi. Na čelo KRN je stopil Bolesław Beirut. Ustanovitev KRN, ki razen PPR ni imel močnega političnega zaledja, ne bi imela večjega pomena, če enote Rdeče armade ne bi bile blizu poljskih meja 61. V manifestu, ki ga je izdal KRN, je poljski vladi v Londonu odrekel pravico do predstavljanja poljskega naroda in napovedal ustanovitev začasne vlade na Poljskem. Zanimivo je, da v manifestu ni bilo omembe socializma, bila pa je napovedana agrarna reforma in nacionalizacija. Omenjeno je bilo tudi, da naj bi se vzhodne meje Poljske oblikovale na etnografski osnovi in določile v dogovoru s Sovjetsko zvezo, zahodna meja Poljske pa naj bi potekala po Odri in na severu po Baltiku. Z manifestom je bila ustanovljena tudi Ljudska armada (AL), ki je nadomestila Ljudsko gardo (GL) 62. V letu 1944 se je dokončno oblikovala Poljska podzemna država in dosegla vrhunec svojega razvoja. Dne je bil ustanovljen Svet narodne enotnosti (RJN), ki je imel funkcijo parlamenta, posvetovalnega in svetovalnega organa, in je zamenjal KRP. Njegov vodja je bil Kazimierz Pużak. Sestavljalo ga je sedemnajst oseb: po trije predstavniki štirih najpomembnejših strank (SL, SN, PPS, SP), trije predstavniki manjših političnih skupin (Demokratično združenje, Kmečka organizacija svobode»racławice«, organizacija»ojczyzna«) in en predstavnik duhovščine načelni kaplan AK, polkovnik Tadeusz Jachimowski 63. Zaradi posebnih okoliščin okupacije je v imenu RJN nastopala petčlanska Glavna komisija RJN 64. Čeprav je bil RJN ustanovljen januarja, je s svojim delom začel delovati šele , ko je izdal tudi deklaracijo»za kaj se bori poljski narod 65 «, ki je predstavljal splošne politične in gospodarske poglede politikov v okupirani Poljski 66. Deklaracija je bila sestavljena iz treh delov. Prvi je vseboval poljski pogled na prihodnost Evrope in meje Poljske. Poljska naj bi obdržala svoje meje, ki so obstajale že pred vojno. V tem delu je bilo omenjeno tudi zavzemanje za dobre odnose s Sovjetsko zvezo. V drugem delu deklaracije je bila opredeljena politična ureditev povojne Poljske, katere osnova naj bi 61 Garlinski, Polska w drugiej, str Prav tam. 63 Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Prevod:»O co walczy naród polski.«, (Garlinski, Polska w drugiej, str. 348). 66 Garlinski, Polska w drugiej, str

21 bila parlamentarna demokracija z močno izvršilno oblastjo. V tem delu je bila omenjena tudi svobodo veroizpovedi, svobodo tiska in govora. Najpomembnejši, tretji del deklaracije se je dotikal gospodarskih reform. V povojni Poljski naj bi bila družbena lastnina, tako na vasi kot v mestih, da bi lahko vsi koristili naravne dobrine. Poleg tega naj bi prišlo do nacionalizacije večjih finančnih institucij, industrije in nekaterih pomembnih podjetij. Predvidena je bila agrarna reforma, ki bi zmanjšala velika kmečka posestva, in reforme, ki bi dale ljudem večjo vlogo pri odločanju v gospodarstvu 67. Izgradnja strukture Poljske podzemne države se je zaključila z odločitvijo vlade Republike Poljske, da podeli več pristojnosti odposlancu vlade, in ustanovitvijo Državnega sveta ministrov (KRM) V času varšavske vstaje je postal Svet ministrov edina legalna izvršilna oblast na območju okupirane Poljske 70. Ob napredovanju Rdeče armade čez poljske meje proti zahodu je postajalo prevzetje oblasti s strani komunistov vse bližje, a so za to potrebovali močnejše politično zaledje. Do pomladi 1944 so namreč med poljskimi komunisti v Sovjetski zvezi in poljskimi komunisti na Poljskem obstajale velike razlike v pogledih na prihodnost Poljske. Maja 1944 je zato v Moskvo prišla delegacija KRN. Najpomembnejša med delegati KRN sta bila Edward Osóbka- Morawski in Marian Spychalski. V Moskvi so se delegati KRN srečali ne samo z vodilnimi poljskimi komunisti iz Zveze poljskih patriotov, ampak tudi s Stalinom in veleposlanikoma Velike Britanije in ZDA. Na začetku julija je prišla v Moskvo druga delegacija KRN, v kateri je bil najvidnejši predstavnik Michał Żymierski»Rola«. Stalin je v pogovorih izrazil vizijo o ustanovitvi političnega telesa, ki bi v bližnji prihodnosti predstavljalo konkurenta vladi Republike Poljske v Londonu. Pod tem konceptom sta KRN in ZPP dne v Moskvi, skupaj ustanovila Poljski komite narodne osvoboditve (PKWN). Na čelo PKWN je stopil Edward Osóbka»Morawski«, njegova namestnika pa sta bila Wanda Wasilewska in Andrzej Witos. Od petnajstih članov PKWN jih je bilo deset iz ZPP, le pet pa iz KRN, kar je pomenilo prevlado poljskih komunistov iz Sovjetske zveze 71. Naslednji dan je PKWN izdal tudi svoj manifest, katerega glavni cilj je bil pridobitev poljskih množic na svojo stran, zato so bila zanj značilna manj radikalna stališča. Predvidena je bila agrarna reforma in podržavljenje tovarn, ni pa bilo omembe kolhozov. Manifest se je dotikal tudi meja povojne Poljske. V njem je bila ponovljena»sovjetska«teza o vzhodnih mejah, ki 67 Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa..., str Garlinski, Polska w drugiej, str

22 naj bi bile postavljene na etnični osnovi, torej po Corzonovi liniji, na zahodu pa naj bi meja potekala po reki Odri in ob Baltiku 72. Slika 5:»Julijski manifest«pkwn, Po nekaj dneh se je PKWN prestavil v Chełm na Lublinskem, kjer je že bila Rdeča armada. V Chełmu je bilo ustanovljenih štirinajst resorjev, ki so imeli funkcijo ministrstev. Dne je Stalin s PKWN podpisal pogodbo, s katero je PKWN predal oblast na osvobojenih ozemljih zahodno od reke Bug. Dne se je PKWN prestavil v Lublin, ki ga je že zasedla Rdeča armada 74 ; od tod izhaja pogosto poimenovanje za PKWN»Lublinski komite«. Ko se je Rdeča armada približala Varšavi in reki Visli, se je začela Varšavska vstaja, ki je odločilno zaznamovala zgodovino druge svetovne vojne na Poljskem. Poljskim upornikom je ob skupnem sodelovanju uspelo osvoboditi Varšavo iz rok Nemcev 75. Žal osvoboditev Varšave s strani AK ni bila v interesu Sovjetske zveze in Rdeča armada ni prišla 72 Garlinski, Polska w drugiej, str Instytut pamięci narodowej, ( ). 74 Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str

23 na pomoč vstajnikom 76. Vstaja je trajala do , ko je bila podpisana predaja. Naslednji dan je prišel ukaz o končanju bojev v Varšavi, borci pa so zapustili mesto 77. Od do je v Moskvi potekala konferenca, kjer so se dogovarjali o prihodnosti poljske države in njenih meja. Na tej konferenci si je poljski premier Stanisław Mikołajczyk prizadeval, da bi Stalin priznal meje predvojne Poljske, a je Stalin zagovarjal stališče, da naj meja poteka po Curzonovi liniji, ki naj bi odražala etnične meje na vzhodu 78. Mesec pozneje je premier Stanisław Mikołajczyk odstopil z mesta predsednika poljske vlade, pa ga je nadomestil Tomasz Arciszewski 79. Dne se je PKWN preimenoval v»začasno vlado Republike Poljske«, pa je novo vlado priznala tudi Sovjetska zveza 80. Organi Poljske podzemne države vzhodno od reke Bug so bili v trenutku prihoda Rdeče armade takoj odstranjeni 81. Po padcu Varšave je večina struktur odposlanstva vlade propadla, RJN in vodstvo AK pa sta še vedno tajno delovala 82. Linija vzhodne fronte je mirovala do , ko so sovjetske sile začele novo ofenzivo, šele pa so pripadniki Rdeče armade vkorakali v Varšavo 83. Med sovjetsko ofenzivo januarja leta 1945 je Rdeča armada osvojila še preostali del teritorija predvojne Poljske. V tej situaciji je vodja AK general Leopold Okulicki razpustil AK in njene vojake razrešil prisege. Vodstvo AK je še vedno delovalo v tajnosti in spremljalo tok dogodkov, ki bi lahko prinesli lepšo prihodnost za poljsko državo 84. Po konferenci na Jalti, ki je potekala od 4. do , je Poljska pripadla sovjetski interesni sferi, s tem pa je bilo potrjeno dejansko stanje na Poljskem. Vlada Republike Poljske je zavrnila vse sklepe z Jalte, ki so predvidevali podreditev Poljske Stalinu. Nekateri politiki, na čelu z nekdanjim premierom Stanisławom Mikołayczykom, so bili pripravljeni na kompromis s Stalinom 85. Tajna policija Sovjetske zveze je pripravljala aretacijo vodij Poljske podzemne države. Dne je bilo vodstvo Poljske podzemne države povabljeno na razgovore v Pruszkow pri Varšavi. Prišlo je 15 voditeljev struktur Poljske podzemne države: Odposlanec vlade Republike Poljske Jan Stanisław Jankowski in njegovi trije zastopniki, vodstvo RJN na čelu s 76 Prav tam. 77 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Prav tam. 83 Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa..., str Prav tam. 22

24 Prużakom, ter vodja AK Leopold Okulicki 86. Vsi so bili aretirani in prepeljani v Moskvo, kjer so jim na montiranem procesu, ki je potekal od do , sodili za delovanje proti Sovjetski zvezi in jih obsodili na kazni od štirih mesecev do desetih let zapora 87. Že so se v Moskvi začeli pogovori o postavitvi»začasne vlade narodne enotnosti«, 88 ki je bila imenovana , z udeležbo Stanisława Mikołayczyka in nekaterih drugih politikov, ki so bili pripravljeni na dialog s komunistično stranjo 89. Mednarodno priznanje te vlade je sledilo , ko sta jo priznali vladi ZDA in Velike Britanije 90. Dne se je v Krakovu zbral Svet narodne enotnosti (RJN), ki se je v novih razmerah odločil za končanje svoje tajne dejavnosti. Dne je objavil»testament borbene Poljske«91, v katerem je predstavil svoje poglede na politično prihodnost Poljske, od nove vlade pa zahteval, da se zavzema za demokratično Poljsko in enotnost poljskega naroda 92. Po objavi testamenta se je RJN odločil razrešiti Vladno namestništvo, nato pa objavil še svoj konec.»testament borbene Poljske«je bil zadnji dokument Poljske podzemne države 93. Slika 6: Poljske meje od leta Prav tam. 87 Armia Krajowa, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Garlinski, Polska w drugiej, str Prevod:»Testament Polski Walczącej«, (Garlinski, Polska w drugiej, str. 457). 92 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str

25 3. DOMOVINSKA ARMADA (AK) AK je bila hrbtenica oboroženega upora na Poljskem. Od leta 1939 se je razvijala prek struktur Službe zmage Poljske (SZP), nato Zveze oborožene borbe (ZWZ) in bila sestavni del Poljskih oboroženih sil (PSZ), ime Armia Krajowa (AK) pa je dobila februarja Geneza in delovanje AK Začetek odpora Začetek oboroženega odpora na Poljskem je povezan z datumom , ko je bila ustanovljena Služba zmage Poljske (SZP). Za vodjo SZP je bil imenovan general Michał Karaszewicz Tokarzewski. Njegov koncept je bila enotna, tajna, politično-vojaška organizacija s prevlado vojaškega dela, zato je bil znotraj vodstva SZP najprej ustanovljen Glavni svet narodne obrambe (RGON), sestavljen iz pomembnih poljskih politikov, v katerem so bili tudi predstavniki predvojnih oblasti, ki po nemškem napadu na Poljsko niso bile več priljubljene 96. Po pogovoru generala Tokarzewskega s predstavniki političnih strank ki so bile pred vojno v opoziciji je bil ustanovljen Glavni politični svet, ki je imel prvo zasedanje in je bil sestavljen predstavnikov pred vojno najmočnejših opozicijskih strank na Poljskem: Poljske socialistične partije (PPS), Ljudske stranke (SL) in Narodne stranke (SN) 97. Slika 7: Michal Karszewicz-Tokarczewski, prvi komandant SZP-ZWZ (Dywizja Lwów, Jeruzalem 1943) dr. Marek Ney Krwawicz. The Polish underground State and the Home Army, (dostop ) (dalje dr. Marek Ney Krwawicz ). 96 Armia Krajowa, str Garlinski, Polska w drugiej, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

26 Decembra 1939 je general Sikorski ustanovil novo vojaško organizacijo, Zvezo oborožene borbe (ZWZ), pri tem je strukture SZP prenesel pod ime ZWZ, Glavno komando pa je prestavil v Pariz pod poveljstvom Kazimerza Sosnkowskega 99. Sosnkowski je bil postavljen tudi na čelo Komiteja za zadeve v domovini 100. Za komandanta ZWZ na območju nemške okupacije je bil imenovan polkovnik Stefan Rowecki, ki je imel sedež v Varšavi, medtem ko je bil na mesto komandanta za teren sovjetske okupacije postavljen general Tokarzewski, a je bil marca 1940 aretiran pri prehodu meje med sovjetsko in nemško okupacijsko cono 101. Slika 8: General Kazimierz Sosnkowski, šef oboroženih sil Poljske podzemne države in drugi Načelni vodja 102. Po porazu Francije junija 1940 je poljska vlada prenesla svoj sedež v London, Glavno komando ZWZ pa v Varšavo. Glavni komandant ZWZ je postal Stefan Rowecki, ki je imel sedež v Varšavi, znotraj poljske vlade v Londonu pa je bil ustanovljen Komite ministrov za zadeve v domovini 103. V istem času se je na Poljskem oblast razdelila med vojaško in civilno vodstvo. Na čelu civilnih oblasti je bil Glavni delegat vlade za domovino, ki je skrbel za nadzor nad političnimi zadevami ter izvajal naloge v sporazumu s političnimi strankami, za vojaške zadeve pa je skrbel komandant ZWZ 104. V obdobju od začetka vojne leta 1939 do leta 1941 je delovanje ZWZ slonelo predvsem na organizaciji in pripravi na poznejše bojno udejstvovanje. V tem obdobju je ZWZ vodila borbo 99 Armia Krajowa..., str (Spletna stran muzeja AK v Krakovu: Muzeum Armii Krajowej im. Generała Emila Fieldorfa»Nila«), Historia Armii Krajowej, (dostop ) (dalje Historia AK ). 101 Isti. 102 Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych 103 Historia AK 104 Isti. 25

27 predvsem na področju propagande, sabotaže in obveščevalne dejavnosti 105. Leta 1940 je v vrstah enot ZWZ delovalo približno ljudi 106. Po izstopu Kazimierza Sosnkowskega iz vlade zaradi poljsko-sovjetske pogodbe leta 1941 je Načelni vodja general Sikorski ZWZ podredil neposredno sebi 107. Dne je bil ZWZ preimenovan v Domovinsko armado (AK) 108. Za prvega vodjo AK je bil imenovan komandant Stefan Rowecki 109. Slika 9: General Stefan Rowecki, komandant AK do sredine leta Z ukinitvijo SZP in ustanovitvijo ZWZ je prišlo poleg ločitve političnega in vojaškega dela organizacije tudi do druge pomembne spremembe. Prepovedano je postalo delovanje drugih vojaških organizacij na območju Poljske, zahtevana pa je bila njihova pridružitev in prisega AK. Že leta 1940 se je začel proces pridruževanja manjših odporniških skupin pod okrilje ZWZ, po zagotovilih o ohranitvi določene neodvisnosti v delovanju pa se je ta proces še pospešil 111. Med letoma 1942 in 1943 sta se AK pridružili dve večji odporniški skupini na Poljskem. Poleg Narodne vojaške organizacije (NOW), ki jo je vodila Narodna stranka, so se pod poveljstvo AK vključili tudi Kmečki bataljoni (BCh) pod vodstvom Ljudske stranke. V tem času je AK štela približno ljudi 112. Nekoliko težje in bolj zapleteno je bilo pridruževanje NSZ, saj je želelo vodstvo NSZ ohraniti avtonomijo, ukaz generala Sikorskega iz pa je zahteval popolno podreditev vodstvu AK. Po pogajanjih med vodstvom NSZ in generalom Sosnkowskim se je marca 1944 del NSZ, ki je prihajal iz NOW, pridružil 105 Isti. 106 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Historia AK 108 Garlinski, Polska w drugiej, str Historia AK 110 Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych 111 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Historia AK 26

28 AK, del NSZ, ki je izviral iz Kuščarjeve zveze pa je ostal samostojen 113. Spomladi 1944 so enote AK skupaj štele približno pripadnikov 114. Načrt delovanja AK je predvideval tri faze. Prva faza je obsegala tajno delovanje podzemnih struktur, druga faza je bila ustanovitev oboroženih sil, tretja faza pa je bila splošna vstaja. V prvi fazi je delovanje slonelo predvsem na šolanju podzemnih kadrov, propagandi, obveščevalni dejavnosti, sabotaži in diverzantskih aktivnostih ter likvidacijah izdajalcev, ki so jih razpisala specialna sodišča AK 115. Za propagando AK je bil zadolžen oddelek VI Glavne komande AK, ki ga je tvoril Biro za informacije in propagando (BIP). BIP je izdajal tednika Biuletyn Informacyjny in Wiadomości Polski, s tem da je bil časnik Biuletyn Informacyjny namenjen celotni poljski javnosti in je imel leta 1944 naklado približno izvodov, Wiadomości Polski pa je bil namenjen bolj vodjam AK in poljski inteligenci in je imel leta 1944 naklado približno izvodov 116. Ena najpomembnejših akcij BIP je bila akcija s kriptonimom»n«, ki se je začela leta To je bila propaganda v nemškem jeziku, ki naj bi bila delo nasprotnikov Hitlerja med nemškim prebivalstvom, a je bila v resnici delo Poljakov. Cilj akcije»n«je bilo nižanje morale nemških vojakov. Že v začetku leta 1942 so strokovnjaki pri gestapu ugotovili, da je propaganda delo članov ZWZ-AK in ne nemških nasprotnikov Hitlerja, a je bila akcija v veliki meri precej uspešna 117. V letih 1942 in 1943 sta bila ustanovljena v okviru BIP še dva oddelka. Prvi je bil oddelek s kriptonimom»roj«in je imel nalogo pripraviti propagando za vstajo, leta 1943 pa je bil ustanovljen Antikomunistični komite»antyk«ki je skrbel za antikomunistično propagando v glavnih strukturah podzemne države 118. Nalogi BIP sta bili tudi obveščevalna dejavnost in izobraževanje, predvsem glede informacij o dogajanju na Poljskem in priprave mlajših članov za načrtovano vstajo. BIP si je prizadeval tudi za dvig morale poljskih vojakov in ohranjanje pripadnosti poljski vladi v Londonu 119. Ena glavnih nalog AK je bila tudi zbiranje podatkov o položaju na okupiranem Poljskem in okolici, predvsem na vzhodni fronti. Za obveščevalno dejavnost je bil zadolžen Biro za obveščevalno dejavnost Glavne komande AK, ki je po strukturi podoben direktoratu za vojaško obveščevalno dejavnost s sedežem v hotelu Rubens v Londonu. Biro za obveščevalno 113 Garlinski, Polska w drugiej, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str dr. Grzegorz Mazur, The ZWZ-AK Bureau of Information and Propaganda (dostop ) (dalje Grzegorz Mazur ). 117 Isti. 118 Isti. 119 Isti. 27

29 dejavnost Glavne komande AK je bil razdeljen na več oddelkov, najpomembnejši pa je bil oddelek obveščevalne dejavnosti»stragan«, razdeljen na štiri sekcije 120 :»zahod«, zadolžena za Tretji rajh,»sever«, zadolžena za Pomorjansko in Vzhodno Prusijo,»jug«, zadolžena za območje od Varšave do Dunaja,»vzhod«, zadolžena za območje vzhodno od Varšave. Po letu 1942, ko je bila obveščevalna mreža razbita, se je obveščevalna služba AK ob ponovni vzpostavitvi dejavnosti razdelila v tri sekcije: prva je bila zadolžena za Generalno gubernijo, druga za zahod in tretja za vzhod Poljske 121. Zaradi široke in trdne informacijske mreže je bila poljska obveščevalna služba glavni vir informacij za zavezniške sile o dogajanju na vzhodni fronti in nemškem zaledju. S svojo vohunsko mrežo, zlasti na področju nemške vojaške tehnologije, je veliko prispevala k uspehom in obrambi proti nemškim napadom. Najpomembnejša akcija je bila pridobitev informacij o nemških raketah V1 in V2, ki so jih izdelovali v kraju Peenemünde in je prispevala k pripravi obrambe britanskega otočja pred nemškimi zračnimi napadi. Obveščevalna služba AK je Stalinu prek vlade v Londonu posredovala tudi informacije o načrtu napada nemških sil na Sovjetsko zvezo, a jih Stalin ni upošteval 122. Koncept komandanta Roweckega je bil odpor zoper okupatorja s sabotažo vseh področij njegovega delovanja, tako imenovana, civilna borba 123. Že aprila 1941 je bilo ustanovljeno Vodstvo civilne borbe (KWC), na čelu katerega je bil Stefan Korbonski. Delovanje civilne borbe je obsegalo»manjše sabotaže«, neupoštevanje predpisov okupatorskih oblasti in uničevanje nemške propagande 124. Prva navodila v povezavi s civilno borbo so bila dana že leta 1939, natančneje pa se je ideja civilne borbe izoblikovala leta Civilna borba je bila skrbno načrtovana in je imela za cilj pripravo na poznejše diverzantske akcije, odprto borbo ter vstajo, ki bi nastopila ob primerni vojaški situaciji na fronti 126. Glavna komanda AK je v začetku leta 1943 ustanovila tudi Vodstvo tajne borbe (KWK). S tem je želela povezati vse diverzantske in sabotažne dejavnosti pod enim vodstvom, dogajalo se je namreč, da so Andrzej Suchcitz, The Home Army Intelligence Service, (Ogled: ) (dalje Andrzej Suchcitz 1 ). 121 Tadeusz Kondracki 122 Tadeusz Kondracki 123 Historia AK 124 Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Historia AK 28

30 posamezne skupine izvajale akcije na lastno pest, neodvisno od načrtov vodstva AK. Glavna instrumenta delovanja KWK sta bila BIP in Kedyw. Julija leta 1943 je prišlo do združitve KWK in KWC v enotno Vodstvo podzemne borbe (KWP), na čelu katerega je bil Stefan Korbonski 127. Slika 10: Vodja civilne borbe (KWC) in pozneje tudi šef Vodstva podzemne borbe (KWP) Stefan Korbonski. (Studium Polski Podziemnej, London) 128. Leta 1940 se je začel razvoj struktur, ki so imele za nalogo delo na področju diverzantske in sabotažne dejavnosti. Aprila 1940 je bila na pobudo Roweckega ustanovljena Zveza maščevanja (ZO), konec leta 1941 pa je Rowecki ustanovil specialno diverzantsko skupino pod kriptonimom»wachlarz«, ki je izvajala manjše sabotažno-diverzantske akcije ter pripravo na splošno vstajo ob koncu vojne. Zaradi omejenega delovanja skupina ni mogla izpolnjevati vseh nalog in je bila proti koncu leta 1942 ukinjena 129. Načelni vodja AK je aprila 1942 silam AK izdal ukaz za prehod od sabotaž k diverzantski dejavnosti, ki naj bi potekala predvsem na prometnih povezavah, transportu materialov ter na vojaških transportih na vzhodno fronto, poleg tega pa so bile izvedene tudi likvidacije izdajalcev in atentati na člane okupatorjevega administrativnega aparata. V tem času je bila ustvarjena mreža diverzantskih dejavnosti, predvsem v Varšavi in osrednji Poljski Garlinski, Polska w drugiej, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Garlinski, Polska w drugiej, str Historia AK 29

31 V začetku jeseni leta 1942 je bilo ustanovljeno Vodstvo diverzije (Kedyw), ki je imelo več nalog: sabotaža in diverzija, ustanavljanje partizanskih enot, maščevalne akcije proti Nemcem in likvidacije izdajalcev, ki so jih specialna podzemna sodišča obsodila na smrt. Kedyw je pod svojim okriljem združevala strukture ZO in»wachlarza«, osnovo bojnih enot pa so tvorile starejše moške skupine skavtske organizacije»sive vrste«, ki so izvajale bojne akcije na komunikacijskih povezavah, železnici, telefonskih povezavah in likvidacijah agentov gestapa 131. Po okupaciji Poljske je bila prva organizacija, ki je odšla v ilegalo, Skavtska zveza Poljske. Februarja 1940 se je preimenovala v»sive vrste«in je tvorila pomemben element Poljske podzemne države. Naloga skavtov je bila izobraževanje mladih z udeležbo v odporu. Geslo mladih skavtov je bilo:»danes jutri pojutrišnjem«.»danes«naj bi pomenil sodelovanje v boju proti okupatorju,»jutri«pripravo na splošno vstajo in»pojutrišnjem«izgradnjo nove države po osvoboditvi. Od so bili skavti Sivih vrst po starosti razdeljeni v tri skupine. Prva skupina z imenom»zawisza«, je obsegala starost od 12 do 14 let. Izvajali so manjše akcije in se izobraževali v tajnih šolah. Druga skupina je dobila ime»bojne šole«, v njej so bili člani stari od 15 do 17 let. Izvajali so manjše sabotaže in diverzantske akcije. V tretji, najstarejši skupini pod imenom»viharne skupine«, so bili skavti ki so bili stari nad 17 let. Izvajali so večje diverzantske in partizanske akcije. Ena izmed nalog je bila tudi izobraževanje na tajnih višjih šolah 132. Sive vrste so imele zelo pomembno vlogo med varšavsko vstajo, med katero so mlajši skavti prevzeli naloge kurirjev, starejši pa so opravljali vojaške naloge, bili so tudi ostrostrelci. Med vstajo je življenje izgubilo 300 članov Sivih vrst 133. Omeniti je treba tudi, da je bila leta 1942 ustanovljena Vojaška služba žensk. To je bila pomožna služba, ki je pripravljala ženske na vojaško službo v času splošne vstaje. Dejavnost ženskih pripadnic AK je bila formalno omejena le na obrambne naloge, kljub temu pa so ženske sodelovale tudi v napadih in celo v partizanskih enotah 134. Ob koncu leta 1942 so se pojavile tudi prve partizanske enote AK. Prve bojne akcije teh enot so potekale v noči z na na območju Zamośća, kjer so Nemci izvajali kolonizacijo območja. Aktivnost partizanskih oddelkov na tem območju je trajala do sredine februarja 1943, ko so Nemci prekinili kolonizacijo tega območja. Partizanske enote AK so 131 Garlinski, Polska w drugiej..., str Andrzej Suchcitz, The Grey Ranks (dalje Andrzej Suchcitz 2 ), (dostop ). 133 Isti. 134 Garlinski, Polska w drugiej, str

32 bile dejavne tudi na Radomskem, Kieleckem, Nowogródskem in Vilenskem 135. Prve večje enote AK so se pojavile na začetku leta Ena izmed najbolj znanih je bila 27. Volinjska pehotna divizija AK. Večje enote AK so se pojavile tudi na Vilenskem, Kieleckem in na območju Varšave. Te enote so sodelovale tudi pri izvajanju plana»burza«in so dobile imena divizij in polkov poljske vojske (WP) iz časa pred vojno 136. Dne je bil izdan in aretiran komandant general Rowecki, kar je bil velik udarec za AK 137. Dne ga je na mestu glavnega komandanta AK nadomestil Tadeusz Komorowski»Bor«138, šef štaba AK pa je postal polkovnik Tadeusz Pełczyński 139. Ob koncu leta 1943 se je vzhodna fronta že zelo približala poljskim mejam, zato se je vodstvo AK želelo pripraviti na trenutek, ko se bo fronta preselila na poljska tla. Pričakovali so, da bodo Nemci pod pritiskom sovjetskih sil bolj ranljivi. V ranljivosti nemških sil so iskali priložnost za osvoboditev Poljske. Po drugi strani pa so želeli biti pripravljeni na prihod sovjetskih sil. Odnos do nemških sil je bil za vodstvo AK jasen. Nemci so bili sovražniki Poljske in borba proti njim naj bi trajala do konca, medtem ko je bil odnos do sovjetskih sil bolj zapleten. Poleg tega, da sta imela Sovjetska zveza in Poljska istega sovražnika, je Sovjetska zveza z zmagami nad Nemci pridobila velik vpliv tudi pri zahodnih zaveznikih. Po drugi strani pa je prevladovala bojazen, da bi bile sovjetske sile grožnja za samostojnost poljske države Plan»Burza«V situaciji, v kateri so se nemške sile pod pritiskom Rdeče armade pomikale po zahodu, so vodje AK in oblasti Poljske podzemne države videli priložnost za dejavnejšo borbo z Nemci. Enotam AK, ki so sodelovale v borbi in predstavnikom podzemnih civilnih oblasti, je bilo ukazano, da se predstavijo sovjetskim silam kot predstavniki zakonitih oblasti Republike Poljske in nastopijo v vlogi gospodarja. Ta akcija je dobila ime»burza«in je pomenila tudi pripravo na splošno vstajo in osvoboditev v prihodnosti 141. Akcija»Burza«je trajala vse leto 1944 in je obsegala celotno poljsko ozemlje, vendar k planu»burza«niso pristopala vsa območja hkrati. Najprej so pristopila vzhodna ozemlja. Tam so z 135 Historia AK 136 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Historia AK 140 Isti. 141 Historia AK 31

33 izvajanjem plana začeli na Volinju, kjer je»burza«trajala od januarja 1944 do junija V času sovjetske poletne ofenzive se je akcija»burza«razširila na Vilensko, Nowogródsko, nato na Lublinsko, Vzhodno Malopoljsko in Białostoško. Ob koncu julija se je akcija razširila tudi na Rzeszowsko in nato preko Visle še na Sandomiersko. Z Varšavsko vstajo se je akcija»burza«razširila še na Krakovsko in Radomsko območje ter Podhale 142. V času»burze«so enote AK sodelovale v več desetih bitkah in manjših oboroženih spopadih z nemškimi silami 143. Odnos sovjetskih sil do enot AK med»burzo«je bil večkrat sovražen. Po osvojitvi ozemlja, so sovjetske sile razorožile enote AK, vodje pa aretirale in odpeljale v ujetništvo; enote AK so bile namreč v očeh sovjetskih enot ideološki nasprotnik, ki ga je bilo treba odstraniti Varšavska vstaja Leta 1944 je Rdeča armada potisnila nemške sile daleč proti zahodu, julija 1944 pa se je vzhodna fronta prestavila v neposredno bližino Varšave. V situaciji bližajočega se vkorakanja Rdeče armade v Varšavo sta se vodja AK in odposlanec vlade v sporazumu z glavno komisijo RJN, odločila za končno osvoboditev Varšave iz nemških rok. Obvestila sta oblasti v Londonu o pripravljenosti na borbo za Varšavo 145. Dne ob so enote AK pod vodstvom komandanta polkovnika Antonija Chruściela»Monterja«naenkrat napadle nemške enote po vsem mestu. Sile AK so hitro obvladale situacijo in osvobodile velik del mesta 146. Po tri dni trajajočem napadu sil AK so nemške sile prešle v protinapad, pri katerem so si pomagale s težkim topništvom in letalstvom. Nemci so pri napadu tudi rušili in požigali hiše ter izvajali teror nad civilnim prebivalstvom 147. Zaradi nemškega protinapada, med katerim je Nemcem uspelo prevzeti nadzor nad glavnimi prometnimi potmi v mestu in zaradi neuspeha vstajnikov, da bi že na začetku zavzeli celotno območje mesta, se je območje vstaje razdrobilo na več središč, med katerimi so nastali pasovi pod nadzorom nemških sil, kar je oviralo komunikacijo med vodjami vstaje in vojaki na terenu. Antoni Chruściel»Monter«je bil tako primoran v 142 Historia AK 143 Isti. 144 Historia AK 145 Historia AK 146 Prav tam. 147 Garlinski, Polska w drugiej, str

34 razdelitev vodstva vstaje na več območij, ki jih je podredil posameznim komandantom 148. V težki situaciji je komandant AK Tadeusz Komorowski»Bor«pozval vse vojake AK, ki so začeli z izvajanjem»burze«, naj pridejo na pomoč vstajnikom v Varšavi. To je uspelo le redkim enotam, saj so se na poti večkrat zapletle v težke boje z Nemci, ali pa so jih zaustavile sovjetske sile 149. Slika 11: Komandant AK med Varšavsko vstajo, Tadeusz Komorowski»Bor«(A.K. Kunert, Słownik biograficzny konspiracji warszawskiej , t. II, Warszawa 1987) 150. V drugi polovici avgusta so nemške sile osredotočile napad na Staro Miasto, ki je padlo v nemške roke. Branilci Starega Miasta so se po nemškem zavzetju umaknili v središče Varšave. Padec Starega Miasta je pomenil začetek konca, saj so Nemci lahko lažje napadali središče mesta 151. Kljub težkim razmeram je vodstvo AK še vedno računalo na prihod Rdeče armade in želelo navezati stike z njenim vodstvom. Še posebej po sovjetskem napadu, ki je trajal od do , ko so sovjetske sile zavzele celoten desni breg Visle, je bilo vkorakanje Rdeče armade v Varšavo v očeh vodstva AK samo še vprašanje časa 152. Pravi nameni Rdeče armade so se pokazali, ko je Stalin in zavrnil prošnje za pristajanje britanskih letal, ki so prinašale pomoč vstajnikom na tleh pod nadzorom sovjetskih sil. Večina letal je vzletala z kilometrov oddaljenega letališča Brindisi na jugu Italije in letališč na jugu Francije. Letala so se morala po zavrnitvi prošenj za pristajanje vsakokrat vračati na oddaljena letališča Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str

35 Po zavzetju desnega brega Visle so sovjetske sile prekinile svoje napredovanje in se ustavile ob desnem bregu Visle, na pomoč varšavskim vstajnikom pa niso prišle. S tem je kmalu ugasnilo tudi upanje vodstva AK na uspešen razplet vstaje 154. Po dveh mesecih borb in velikih izgubah je vodstvo AK sprejelo odločitev o končanju vstaje in predaji, ki je bila podpisana vojakov AK skupaj z vodjami se je predalo nemškim silam, ki so nato pustošile po mestu 155. Med vodjami, ki so se predali Nemcem je bil tudi komandant AK Tadeusz Komorowski»Bor«156. Vstaja je terjala civilnih žrtev. Na strani vstajnikov je bilo približno žrtev, nemške sile pa so imele približno žrtev 157. Varšavska vstaja je kljub neuspehu s svojo dolgotrajnostjo pomenila fenomen v takratni okupirani Evropi Epilog domovinske armade (AK) Pred predajo Nemcem je Tadeusz Komorowski»Bor«imenoval svojega namestnika, generala Leopolda Okulickega»Niedźwiadka«, ki je bil uradno imenovan za vodjo AK Leopold Okulicki je razglasil razpustitev AK in s tem ostal zadnji uradni vodja AK. Dne je Leopolda Okulickega skupaj z nekaterimi funkcionarji aretirala sovjetska tajna policija in prepeljala v Moskvo, kjer mu je bilo sojeno na»procesu šestnajstih«159. Slika 12: Zadnji komandant AK, Stefan Okulicki»Niedźwiadek«(Sprawa 16-tu, Warszawa 1993) Historia AK 155 Historia AK 156 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Garlinski, Polska w drugiej, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

36 Kljub uradni razpustitvi AK pa delovanje podzemne vojaške organizacije ni bilo zaključeno. Že med letoma 1943 in 1944 je prišlo do ustanovitve vojaške organizacije»neodvisnost«(»nie«), ki naj bi bila pripravljena na prihod sovjetskih enot na poljsko ozemlje. Na njeno čelo je bil postavljen Emil Fieldorf. Po uradni razpustitvi AK je general Okulicki , predal kadrovsko strukturo AK organizaciji»nie«161. Organizacija je do avgusta leta 1945 delovala predvsem v vzhodnih predelih Poljske 162. Njen cilj ni bil oborožen spopad, ampak obramba vojakov AK in propaganda 163. Slika 13: Proces v Moskvi, proti šestnajsterici vodij Poljske podzemne države ( ). 164 Dne je bil šef organizacije»nie«emil Fieldorf aretiran 165. Še pred svojo aretacijo je Okulicki dne imenoval polkovnika Antonija Sanojco za novega šefa»nie«, za svojega naslednika na mestu vodje»ak v likvidaciji«pa je postavil Jana Rzepeckega. Rzepecki je bil oster nasprotnik obstoja organizacije»nie«in naj bi povzročil njen razpad 166. Dne je bila ustanovljena nova organizacija, ki je bila naslednica AK. To je bila Delegatura oboroženih sil za domovino (DSZ). Njen šef je postal Jan Rzepecki 167. Vojaška struktura DSZ je sledila tradiciji AK in»nie«, njeno delovanje pa je se je osredotočalo predvsem na samoobrambo, propagando in vojaško obveščevalno dejavnost. Poleg tega si je 161 Historia AK 162 Armia Krajowa, str Andrzej Kaczyński, Wielkie polowanie: Prześladowania akowców w Polsce Ludowej, Rzeczpospolita, , št. 232, (dostop ) (dalje Andrzej Kaczyński ) Kalendarz Historyczny, (dostop ). 165 Historia AK 166 Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str

37 DSZ prizadevala za opustitev partizanskega boja in prehod na oblike civilne politične borbe 168. Rzepecki je razpustil DSZ, to dejanje pa naj bi pomenilo odločitev za politični boj in proti državljanski vojni 169. Še pred razpustitvijo DSZ je skupina pomembnejših politikov in oficirjev dne v Varšavi ustanovila antikomunistično združenje»svoboda in neodvisnost«(win) 170. Organizatorji WiN so imeli v mislih združenje, ki bi imelo popolnoma civilni značaj, organizacijo, ki bi se borila proti komunističnim oblastem do volitev v ustavodajno skupščino 171. Glavni cilj in naloga WiN sta bila opisana v programski deklaraciji WiN, ki je bila sprejeta na začetku delovanja. V njej je bilo zapisano, da WiN upošteva za svojo nalogo»civilno borbo za svobodo državljana in neodvisnost naroda«172. Kljub zavezi k civilni borbi so predvsem v vzhodnih delih Poljske obstajale partizanske enote WiN, ki so se imele za naslednice AK 173. V času svojega delovanja je bilo združenje WiN večkrat napadeno s strani komunističnih oblasti. V obdobju med letoma 1945 in 1948 so varnostne sile razbile štiri podružnice WiN 174. Enote WiN so bile večkrat žrtve svojih vodilnih, ki so v zameno za svojo svobodo pripeljali ostale pripadnike WiN v roke komunističnih varnostnih sil. Znan je primer polkovnika Jana Mazurkiewicza»Radosława«, nekdanjega šefa v Glavni komandi AK, ki se je po svoji aretaciji povezal s komunističnimi varnostnimi silami, ki so pripadnikom WiN, ki se javijo komunističnim oblastem, obljubile amnestijo. Pripadniki enot WiN, ki so sledili navodilom in se javili, so bili pozneje aretirani in obsojeni na zapor, nekateri pa so bili celo likvidirani 175. WiN je prenehala s svojim delovanjem decembra leta 1952, ko se je celotno vodstvo predalo komunističnim oblastem 176. Po dokumentih iz arhivov naj bi bilo v komunističnih zaporih in delovnih taboriščih na Poljskem v obdobju med letoma 1944 in 1956 ubitih in umorjenih približno dvajset tisoč ljudi, med katerimi so bili predvsem bivši pripadniki AK in ljudje, ki so sodelovali z AK. Po političnih spremembah v letu 1956 je bila razglašena amnestija za vojake AK in iz zaporov je bilo izpuščenih približno njenih nekdanjih vojakov. Kljub temu pa varnostne sile Ljudske Republike Poljske (PRL) niso popolnoma prenehale z lovom na pripadnike AK. 168 Historia AK Historia AK 170 Historia AK Fundacja Żołnierzy wyklętych, Żołnierze wyklęci, (dostop ) (dalje Żołnierze wyklęci ). 172 Armia Krajowa, str Żołnierze wyklęci Isti. 175 Andrzej Kaczyński 176 Żołnierze wyklęci... 36

38 Zadnji vojak, ki so ga ubile varnostne sile PRL, je bil Józef Franczak»Lalek«leta 1963, skoraj dvajset let po koncu vojne, zadnji vojak AK pa je bil izpuščen iz zapora leta Organizacijska in terenska struktura AK Na vrhu vojaške strukture AK je bil glavni komandant SZP-ZWZ-AK. Do julija 1941 je bil glavni komandant SZP-ZWZ namestnik Načelnega vodje v domovini, julija 1941 pa je postal glavni komandant ZWZ-AK neposredno podrejen Načelnemu vodji v Londonu 178. Štab Načelnega vodje je imel od junija 1940 specialni oddelek, ki je bil zadolžen za povezavo z domovino, poleg tega pa so bile ustanovljene tudi baze za povezavo z domovino, ki so bile v Budimpešti in Bukarešti. Marca 1940 je bila vzpostavljena neposredna radijska povezava med Varšavo in Budimpešto, avgusta 1940 je bila vzpostavljena radijska povezava med štabom Načelnega vodje ter bazama v Bukarešti in Budimpešti, na začetku septembra 1940 pa je bila vzpostavljena neposredna radijska zveza med Varšavo in štabom Načelnega vodje v Londonu 179. Glavni organ vodstva AK je bila Glavna komanda AK, ki je bila sestavljena iz sedmih oddelkov ter specialnih enot in oddelkov. Glavno komando AK so sestavljali 180 : Oddelek I (organizacija, kadri, ustanavljanje oboroženih sil), Oddelek II (obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost), Oddelek III (operacije, šolanje kadrov), Oddelek IV (nastanitev osebja), Oddelek V-O (povezava operacij), Oddelek V-K (povezava tajnih dejavnosti), Oddelek VI (Biro informacij in propagande (BIP), Oddelek VII (finance, kontrola), Vodstvo diverzije (Kedyw), Šefovstvo vojaških birojev (vojaška administracija), Šefovstvo službe pravičnosti, Šefovstvo duhovniške službe, Šefovstvo letalstva. 177 Andrzej Kaczyński 178 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

39 Območje okupirane Poljske je vodstvo ZWZ v Parizu leta 1939 razdelilo na šest območij, vsako območje pa je imelo izpostavo Glavne komande 181 : I Varšava, II Białystok, III Lwow, VI Krakov, V Poznan, VI Torun. Problemi te razdelitve so se pokazali že na začetku delovanja organizacije ZWZ in so izvirali iz nepoznavanja dejanske situacije na okupiranem območju Poljske, ki je bila posledica vodenja organizacije iz Pariza 182. Poljska je bila namreč takoj po okupaciji razdeljena na tri dele, ki so se med seboj razlikovali po težavnosti razvoja organizacije. Najlažje je bilo delovanje na območju Generalne gubernije, medtem ko je bilo delovanje na območju sovjetske okupacije in na ozemljih, ki so bila priključena Tretjemu rajhu, skoraj onemogočeno 183. Nerealnost razdelitve se je kazala že v tem, da območje VI Torun, ki je bilo na ozemlju Tretjega rajha, ni nikoli delovalo v praksi, območje V Poznan pa je obstajalo samo na papirju, saj so bile razmere za delovanje pretežke. V tej situaciji je general Rowecki ukazal ustanovitev okrožij Poznan in Pomorjansko, ki sta bili v sredini leta 1941 združeni v območje»zahod«, razmere za delovanje pa so bile tako hude, da je moral komandant območja in namestnik Roweckega, Tadeusz Komorowski»Bor«, voditi zadeve iz Varšave 184. Lažje je bilo delovanje na območju Generalne gubernije, kjer sta se nahajali območji I Varšava in območje IV Krakov. Na območju IV Krakov je bila velika nevarnost pred vdorom nemške protiobveščevalne službe. Napadi nemških sil in delovanje nemških vohunov so tako oslabili delovanje območja IV, da je prišlo do njegove likvidacije, ostali pa sta samo okrožji Krakov in Šlezija, medtem ko je general Komorowski odšel v Varšavo 185. Najbolje je delovalo območje I Varšava, kjer je bil center delovanja poljskih podzemnih struktur, na čelu območja pa je bil Rowecki. Območje I Varšava je obsegalo okrožja Varšava-mesto, 181 Garlinski, Polska w drugiej, str Prav tam. 183 Prav tam. 184 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str

40 Varšavsko vojvodstvo, Kielce, Lublin in Łódz, ki je sodil že v sklop ozemlja Tretjega rajha, njegov komandant pa je vodil okrožje iz Varšave 186. Kljub oteženemu delovanju sta bili na ozemlju sovjetske okupacije dve območji ZWZ, območje II Białystok in območje III Lwow, poleg tega pa še samostojno okrožje Vilna. Delovanje ZWZ na ozemlju sovjetske okupacije je dalo malo rezultatov, zahtevalo pa je veliko žrtev. Območje II Białystok je obsegalo okrožja: Białostoško vojvodstvo, Nowogródek in Polesje. Člani ZWZ na območju II Białystok, so bili v neprestani nevarnosti aretacije s strani NKVD, kar je ohromilo delovanje območja 187. Na ozemlju območja III Lwow je delovalo malo odporniških skupin, zato so iz Varšave neprestano prihajali komandanti AK, da bi pospešili delovanje okrožja 188. Območje Lwow je bilo razdeljeno na okrožja Lwow, Stanisławow, Volinj in Tarnopol 189. Samostojno okrožje Vilna je na začetku vojne preživelo nekajmesečno litvansko okupacijo, med katero je bilo delovanje omejeno, ko pa je prišlo celotno ozemlje okrožja pod sovjetske okupacijske sile, so se razmere za delovanje še poslabšale 190. Organizacijska mreža struktur AK je tako leta 1944 obsegala štiri območja, ki so se delila na okrožja 191 : Białystok (Białystok, Nowogródek, Polesje), Lwow (Lwow, Tarnopol, Staniławow), Zahod (Poznan, Pomorjansko), Varšava (podokrožja Vzhod, Zahod in Sever). Obstajala so tudi okrožja, ki so bila neposredno podrejena Glavni komandi AK. To so bila 192 : Varšava-Mesto, Kielce-Radom, Łódz, Krakov, Šlezija, Lublin, 186 Prav tam. 187 Garlinski, Polska w drugiej, str Garlinski, Polska w drugiej, str Prav tam. 190 Garlinski, Polska w drugiej, str Kunert, Ilustrowany przewodnik..., str Prav tam. 39

41 Vilna. Organizacijska mreža AK je segala tudi izven meja Republike Poljske, saj so bila ustanovljena okrožja AK tudi v Berlinu, na Madžarskem, podokrožje Kowno je kmalu po svoji ustanovitvi prešlo v sestavo okrožja Vilne, mreža AK pa je segala tudi v delovna in koncentracijska taborišča na Poljskem 193. Okrožja AK so se delila naprej še na inšpektorate, podokrožja, okraje in rajone 194. Slika 14: Karta razdelitve terenskih struktur AK v letu Prav tam. 194 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, struktury terenowe w 1944, (dostop ). 40

42 4. LJUDSKA ARMADA (AL) 4.1 Razvoj organizacije AL in razdelitev organizacije na terenu Kmalu po ustanovitvi PPR so se poljski komunisti odločili za oblikovanje lastnih oboroženih enot. Marca 1942 je PPR oblikovala svoje borbene oddelke z imenom Ljudska garda (GL). Vzor je GL imela v Rdeči armadi, vsak član PPR pa je bil avtomatično tudi član GL 196. Prvič je bilo ime»armia Ludowa«uporabljeno v ukazu Glavnega vodstva GL dne , po dekretu Državnega narodnega sveta (KRN) z dne pa se je GL uradno preoblikovala v Ljudsko armado (AL). V strukturo AL so se poleg GL združili še oddelki Ljudske milice poljskih socialistov, Delavske partije poljskih socialistov in del Kmečkih bataljonov (BCh) 198. Organizacija AL je bila v glavnem prevzeta po strukturah GL 199. Proces preoblikovanja in združevanja sil GL in ostalih vojaških organizacij v enotno vojaško organizacijo AL se je zaključil konec februarja leta 1944, začel pa se je proces tvorjenja večjih vojaških enot AL 200. Zanimivo je, da GL vsaj na začetku delovanja ni imela poljskega karakterja, saj se v GL niso borili samo Poljaki. Velik del pripadnikov GL je bil predvsem na začetku obstoja namreč ruskih ujetnikov, ki so pobegnili iz nemških taborišč, veliko pa je bilo tudi Židov. Nepoljski karakter GL so potrjevale tudi njihove oznake, saj pripadniki GL niso nosili poljskega orla, ampak rdeče opaske s črkama GL. Tudi ukazi so potekali večinoma v ruščini. Januarja 1944, ko se je GL preoblikovala v Ljudsko armado (AL), so v AL že obstajale stopnje, podobne stopnjam v Poljski vojski. Tudi oznake so postale poljske. Znak AL je bil orel brez krone, tako imenovana»berlingovska vrana«. Zamenjal se je tudi etnični karakter enot, saj naj bi veliko Židov umrlo, državljani Sovjetske zveze pa so večinoma odšli na vzhod ali pa se pridružili enotam Rdeče armade. Spomladi in poleti 1944 so prihajali v vrste AL novi vojaki, predvsem radikalni privrženci ljudskih strank Tajne oblicze, t.1, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Historia Armii Ludowej, (dostop ) (dalje Historia Armii Ludowej ). 200 Mieczysław Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , Warszawa: Wydawnictwo MON, 1984, str (dalje Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa ). 201 Tajne Oblicze, t.1, str

43 Slika 15: Dekret KRN o ustanovitvi Ljudske armade (AL), z dne Po ustanovitvi PKWN dne je bil naslednji dan v Chełmu izdan manifest PKWN»Poljskemu narodu«, ki je dobil ime»julijski manifest«in je pozival k nadaljevanju boja proti nemškim silam, povezovanju s Sovjetsko zvezo ter obljubljal tudi priključitev pribaltskih in zahodnih ozemelj do reke Odre k povojni Poljski. V duhu tega manifesta je bil izdan dekret KRN, ki je bistveno spremenil organizacijo AL. Po dekretu je prišlo do združitve sil AL in Poljske armade v ZSRR v Poljsko vojsko (WP). Na mesto Načelnega vodje WP je bil postavljen general Michał Żymierski»Rola«, ki je uradno potrdil prevzem vodenja Poljskega partizanskega štaba (PSzP) z vsemi podrejenimi organizacijami. Dne je nova organizacija uradno prevzela ime»poljska vojska«(wp). Sile AL, ki so se nahajale na še vedno okupiranih ozemljih, so tvorile partizanski del WP, na osvojenih ozemljih pa so se pripadniki AL vključevali v administracijo nove, ljudske oblasti. Velika 202 Historia Armii Ludowej 42

44 večina jih je odšla v vrste Državljanske milice (MO) ali pa prevzela naloge v vrstah Varnostne službe (SB) 203. Med Varšavsko vstajo, katere se je udeležila tudi AL, je prišlo do tesnejših stikov med silami levega političnega spektra. Prišlo je do pogovorov med vodstvi AL, Poljske ljudske armade (PAL 204 ) in Varnostnega korpusa (KB 205 ) 206. Rezultat pogovorov je bil, da so se AL, PAL in KB dne združili v Združene poljske sile AL, PAL in KB 207. Iniciativa za ustanovitev nove organizacije je bila sprejeta predvsem s strani vodstva PAL, iz vrst PAL pa je prihajal tudi general Julian Skokowski, ki je prevzel vodstvo nad organizacijo Združenih sil AL, PAL in KB. Namestnika Skokowskega sta bila major Józef Małecki iz AL in polkovnik Leon Korzewnikianc iz KB 208. Vodstvo Združenih sil AL, PAL in KB je priznalo oblast PKWN ter se podredilo Načelnemu vodstvu WP 209. V času januarske ofenzive sovjetskih sil, ko se je vzhodna fronta pomikala proti zahodu, so enote AL v večjem številu predajale orožje napredujoči Rdeči armadi in prehajale v vrste WP. Skupaj z osvojitvijo Poljske in koncem nemške okupacije je nastopil tudi konec obstoja AL, veliko nekdanjih pripadnikov AL pa je po vojni postalo del varnostnih sil nove ljudske oblasti 210. Glede števila ljudi, ki je bilo udeleženo v vrstah GL in AL se je v zgodovinopisju pojavilo več mnenj. Najskrajnejše ocene števila se vrtijo okoli števila , vendar naj bi bila ta številka občutno previsoka. Pred padcem komunističnega režima na Poljskem so nekateri poljski zgodovinarji zagovarjali število približno pripadnikov GL in AL 211. Po padcu komunizma na Poljskem se je število ljudi, ki so bili pripadniki enot GL in AL, občutno znižalo 212. Dejstvo je, da je število pripadnikov GL in AL bilo v veliki meri odvisno od uspehov sovjetskih enot na vzhodni fronti. Spomladi in poleti leta 1942, ko so Nemci bili še v ofenzivi, je bilo število pripadnikov GL zelo nizko. Po biki za Stalingrad in neuspehu 203 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Poljska ljudska armada (PAL) je bila vojaška formacija Delavske stranke polskih socialistov. Nastala je aprila leta 1943 z združitvijo večih, manjših vojaških skupin iz vrst polskih socialistov. (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 554). 205 Varostni korpus (KB) je bila vojaška formacija, ki je nastala novembra leta 1943 z združitvijo večih manjših oboroženih skupin in je bila do julija 1944 kadrovsko povezana z AK. Julija 1944 so vodilni ljudje v AL, PAL in KB podpisali dogovor o sodelovanju. Glavni komandant KB, Andrzej Petrykowski je v Lublinu podredil celotno organizacijo KB vodji Poljske ljudske vojske. (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str ). 206 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 210 Historia Armii Ludowej 211 Tajne oblicze, t.1, str Tajne oblicze, t.1, str

45 nemških enot se je situacija spremenila. Z napredovanjem sovjetskih enot se je povečevalo tudi število pripadnikov GL in kasneje AL 213. V postkomunističnem zgodovinopisju se največkrat pojavlja število pripadnikov GL, pripadnikov AL pa naj bi bilo največ Vodstvena struktura AL in razdelitev Poljske na okraje AL V dekretu KRN je bila opredeljena struktura vodstva AL. Na čelu AL je bilo Glavno vodstvo AL, ki je odgovarjalo KRN. Sestavljali so ga 215 : Načelni vodja AL, Šef Glavnega štaba AL, Predstavnik KRN. Na mesto Načelnega vodje AL je bil po dekretu KRN imenovan general Michał Żymierski»Rola«216, ki je pozneje prevzel tudi mesto Načelnega vodje WP in vodenje PSzP 217. Šef glavnega štaba AL je postal polkovnik Franciszek Jóźwiak, ki je imel podobne naloge že v vrstah GL, mesto predstavnika KRN pa je zasedel Jan Czechowski 218. Slika 16: Načelni vodja AL in pozneje LWP, Michał Żymierski»Rola«. 213 Garlinski, Polska w drugiej, str Tajne oblicze, t.1, str Tajne oblicze, t.1, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Beri zgoraj: Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Historia Armii Ludowej 44

46 Glavnemu vodstvu so bili podrejeni Glavni štabi, ki so šteli šest enot 219 : Operacijska enota, Informacijska enota, Organizacijska enota, Enota za oskrbo in oborožitev, Enota za propagando, Enota za varnost. V strukturo Glavnega štaba AL je spadala tudi služba, ki se je ukvarjala z izdajanjem literature in časopisja AL 220. Enote Glavnih štabov so se delile še naprej v posebne oddelke 221. Območje Poljske se je v organizaciji AL uradno delilo v sedem okrajev (obwód). Na čelu vsakega okraja je stalo Vodstvo okraja, ki je bilo podrejeno Glavnemu vodstvu AL, njegova struktura pa je bila podobna strukturi Glavnega vodstva. Okraji so se delili na okrožja 222. Okraji in okrožja AL 223 : Okraj I Varšava, ki je bil pod neposrednim vodstvom Glavnega vodstva AL, se je delil na okrožja Varšava-mesto, Varšava leva Podmiejska in Varšava desna Podmiejska. Okraj II Lublinski je na začetku vodil Mieczysław Moczar, od julija 1944 pa Grzegorz Korczyński. Okraj je bil razdeljen na okrožja Lublin, Janów in Siedlce. Okraj III Radomsko-Kielecki je vodil Andrzej Adryan»Felek«, junija 1944 pa je vodstvo okraja prevzel Mieczysław Moczar. Okraj se je delil na okrožja Radom, Kielce in Częstochowa. Okraj IV Krakovski so v času delovanja vodili Bolesław Kowalski»Zygmunt«, Francziszek Księżarczyk»Michal«, Bronisław Pawlik»Bronek«in Stanisław Gębal. Okraj se je delil na okrožja Krakov-Podhale, Miechow, Rzeszów in Jasło Okraj V Šlezijski je najprej vodil Leon Lask»Mały«, nato pa Józef Faruga»Wiktor«. Okraj se je delil na okrožja Zagłębie, Bielsko, Katowice, Chrzanów. 219 Prav tam. 220 Historia Armii Ludowej 221 Tajne oblicze, t.1, str Tajne oblicze, t.1, str Historia Armii Ludowej 45

47 Okraj VI Łódź-Płock je bil uradno obstajal, a je začel le delno delovati šele proti koncu vojne. Okraj je vodil Stefan Czerwiński»Jerzy«, delil pa se je na okrožja Łódź, Poznan in Płock. Okraj VII Poznansko-Pomorjanski je uradno obstajal, a ni nikoli zares deloval. 4.3 Delovanje enot AL Delovanje enot AL lahko zasledujemo od nastanka organizacije AL januarja leta 1944, do januarja leta 1945, ko so lahko govorimo o koncu obstoja AL. Gre torej za obdobje približno enega leta. Poljski zgodovinar, Mieczysław Wieczorek je razdelil čas delovanja enot AL na štiri širša obdobja, v katerih so se pojavljale različne oblike njihovega delovanja, nanje pa so vplivali različni dejavniki, ki so bili značilni za določeno obdobje. Prvo obdobje zajema čas od januarja, do konca aprila V tem obdobju so na delovanje sil AL najbolj vplivali začetek delovanja, majhno število vojakov, zimske razmere in slaba oborožitev enot 224. Drugo obdobje delovanja zajema čas od maja 1944, na vzhodnem delu Poljske že od konca aprila 1944, do konca julija Za to obdobje je značilno široko in razgibano delovanje partizanskih enot AL. V to obdobje spadajo tudi partizanske bitke z nemškimi silami na Lublinskem in udeležba enot AL pri osvajanju vzhodnih predelov Poljske 225. Tretje obdobje, ki traja od konca julija 1944 do konca oktobra 1944, so zaznamovali udeležba enot AL v Varšavski vstaji, aktivnosti partizanskih enot v»borbi na tirih«in spopadi enot AL na Kieleckem 226. Četrto, zadnje obdobje, ki zajema čas od novembra 1944 do januarja 1945, obsega zaključne akcije enot AL in udeležbo v januarski ofenzivi sovjetskih sil ter konec delovanja enot AL Obdobje od januarja 1944 do konca aprila 1944 Kot je bilo že omenjeno, so na enote AL v začetnem obdobju vplivali dejavniki, ki so omejevali njihovo učinkovito delovanje. Med temi dejavniki gre izpostaviti majhno število 224 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 226 Prav tam. 227 Prav tam. 46

48 enot in vojakov, ki je bilo značilno predvsem za januar in februar, zimske razmere, ki so ovirale partizanski način bojevanja ter razmeroma slabo oborožitev enot AL 228. Kljub ovirajočim dejavnikom se je v tem obdobju število vojakov močno povečalo. Po dokončnem oblikovanju enotne organizacije AL, ki se je zaključila ob koncu februarja, se je začel proces oblikovanja večjih in bolj učinkovitih bojnih enot. V tem obdobju je bilo oblikovanih šestnajst novih enot, od tega enajst v aprilu. Na Lublinskem je bila v februarju oblikovana tudi prva brigada, 1. brigada AL»Ziemi Lubelskiej«229. Ena izmed značilnosti delovanja enot AL v prvem obdobju je bila, da njihove akcije v večini niso bile koordinirane iz Glavnega štaba AL. Prvi poskusi koordiniranih bojnih dejavnosti iz Glavnega štaba AL so se pojavili ob koncu februarja in v začetku marca na Lublinskem in v okrožju Varšava-desna Podmiejska. V osnovi so načrti vsebovali smernice za ustanavljanje večjih bojnih enot in načrte za napade na železniških progah, ki bi pomagali sovjetskim silam na vzhodni fronti. Med bojnimi aktivnostmi je šlo večinoma za napade na bivališča in ustanove nemških okupatorskih oblasti, nemške policijske enote in žandarmerijo, namen akcij pa je bila pridobitev orožja 230. Ob koncu marca in v aprilu je prišlo tudi do prvih napadov nemških sil na partizanske enote AL, v katerih so pripadniki sil AL izkoriščali boljše poznavanje terena in se uspešno prebijali iz nemškega obroča 231. Glavni problem enot AL v začetnem obdobju je bilo pomanjkanje organizacije, zato so si v Glavnem štabu AL za glavno nalogo zadali povečanje moči najaktivnejših središč delovanja, med katere so sodila okrožja na Lublinskem in varšavskem območju ter oživitev delovanja na neaktivnih območjih Obdobje od maja 1944 do konca julija 1944 Ob koncu aprila so se vzhodna okrožja AL na Lublinskem in na Polesju znašla v neposrednem zaledju vzhodne fronte, ki je potekala od približno štirideset do osemdeset kilometrov vzhodno od reke Bug 233. Zaradi bližine fronte je prihajalo do pogostejših stikov in sodelovanja enot AL s partizanskimi enotami Rdeče armade, maja pa so prišle na območje vzhodne Poljske tudi prve enote Poljskega partizanskega štaba (PSzP), ki so pomagale enotam 228 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

49 AL pri oboroževanju 234. Glavna naloga partizanskih enot AL so bili napadi na vojaški transport in nemške prometne povezave, ki so povezovale fronto z zaledjem, s tem pa so enote AL pomagale sovjetskim silam in ovirale nemške sile, ki so bile v bojih na fronti 235. Na začetku maja je prišla v lublinski okraj AL, inšpekcija Glavnega vodstva AL, na čelu z Michałom Żymierskim»Rolo«, ki je dala vodjem okraja smernice za delovanje enot do začetka poletne ofenzive sovjetskih sil. Eden izmed namenov obiska je bilo oživljenje partizanskega delovanja na Lublinskem, Polesju in na obrobju Varšave. To so bila tudi prva območja, na katerih je prišlo do sodelovanja s sovjetskimi silami 236. V obdobju med majem in julijem se je zmanjšalo število neaktivnih okrajev, saj je večina okrajev AL razen šlezijskega dosegla porast dejavnosti. Tako so se lublinskemu in varšavskemu pridružili še radomsko-kielecki, krakovski in plocki okraj. Najpogostejše oblike delovanja enot AL v tem obdobju so bili napadi na okupatorjeve policijske sile, zasede in večji oboroženi spopadi z nemškimi enotami 237. Najaktivnejše so bile enote AL na območju lublinskega okraja, ki je aprila štel približno vojakov AL, julija že približno vojakov, zraven pa lahko prištejemo še približno pripadnikov PSzP, ki so delovali na vzhodnih predelih okraja. Glavne sile AL so bile koncentrirane v Parczewskih gozdovih, na severu lublinskega okraja, kjer se je nahajal bataljon AL»Jozefa Hołda«, ter na južnem delu v Janowskih gozdovih, kjer je imel svojo bazo 1. bataljon brigade AL»Ziemi Lubelskiej«. Na jugovzhodu lublinskega okraja sta delovali 3. in 4. Brigada skupine»jaszcze Polska nie zginęla«238. Lublinsko je bilo spomladi leta 1944 prizorišče velikih protipartizanskih akcij nemških sil. Glavni cilj nemških enot so bile poljske in sovjetske partizanske enote v gozdovih na severu in jugu Lublinskega, med njimi so bile tudi enote AL 239. Protipartizanske akcije nemških enot na Lublinskem so se končale konec julija 1944 v Parczewskih gozdovih, kjer so bili zadnji izmed večjih partizanskih bojev na Lublinskem. Enote AL so velikokrat odigrale pomembno vlogo pri obrambi ozemlja pod nadzorom partizanskih sil, prihajalo pa je tudi do sodelovanja s partizanskimi enotami sovjetskih sil in AK, ki so se nahajale znotraj nemškega obroča. Nemške protipartizanske akcije niso prinesle konca partizanskega delovanja na tem območju, 234 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 238 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

50 poleg tega pa so partizanske enote vezale nase veliko število varnostnih sil in sil Wehrmachta, ki bi jih Nemci potrebovali na vzhodni fronti 240. Za kielecko-radomski okraj je bila spomladi za razliko od lublinskega značilna nižja stopnja bojno-diverzantskih dejavnosti. Vzrok za takšno situacijo sta bili slaba oborožitev enot AL in delovanje enot NSZ, največje enote AL pa večinoma niso presegale štirideset vojakov. Situacija se je izboljšala ob koncu aprila in v maju, ko so bil na območju Radoma oblikovane prve večje enote AL, ki so izvajale akcije na železniških progah in napadali predstavnike nemških okupatorskih oblasti 241. Velik pomen je imela tudi kadrovska in materialna pomoč PSzP, ki je ob koncu junija začela prihajati z osvojenih ozemelj 242. Dne , je bila na območju Radoma oblikovana 1. brigada AL»Ziemi Kieleckiej«, ki je konec julija štela približno 500 vojakov in je pomenila novo etapo v delovanju enot AL na Kieleckem. Dne se je prvi pridružila še 2. brigada AL»Ziemi Kieleckiej«243. Na jugu Poljske so bile za delovanje enot AL razmere še nekoliko bolj težavne, saj je bil Krakov središče Generalne gubernije, na tem območju pa je bila tudi močna nemška manjšina 244. Aktivnost enot AL se je povečala v juniju, ko je območje krakovskega okraja AL začelo prihajati orožje iz PSzP, delovanje partizanskih enot pa je vplivalo tudi na naraščajoči teror nemških okupacijskih oblasti 245. V začetku leta 1944 je jugovzhodni del Generalne gubernije, v katerega je spadal tudi krakovski okraj AL, postal neposredno zaledje fronte, zato je Hitler poslal na to območje dodatne enote za zaščito pred napadi partizanskih sil 246. V juniju je prišlo v krakovskem okraju do infiltracije agenta gestapa v vodstvo okraja, zato so sledile aretacije vodilnih predstavnikov AL na tem območju, kar je oslabilo delovanje enot AL, situacija pa se je popravila v juliju 247. Medtem ko na jugu krakovskega okraja ni bilo aktivnih partizanskih enot, je v drugi polovici julija na gozdnem območju v okolici vasi Złota Pinczowska, prišlo do koncentracije partizanskih enot AL, BCh in AK ter sovjetskih partizanov, ki jim je v obdobju med in , v času pomladno-poletne ofenzive, uspelo sprožiti vstajo v zaledju fronte in osvojiti ozemlje, imenovano Republika Pinczowska. Enote AL so delovale v obrambi na 240 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 104, Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

51 severnem delu osvobojenega ozemlja 248. Ozemlje je obsegalo približno 800 kvadratnih kilometrov, od kraja Pinczow na severu, Janowic, Racławic in Kazimierz Wielkih ob levem bregu Visle do kraja Nowy Korzyw in desnega brega Nide. Pri obrambi osvobojenega ozemlja je prišlo do sodelovanja med posameznimi skupinami, vendar ne do enotnega vodstva, kar je Nemcem v sredini avgusta olajšalo ponovno zavzetje ozemlja 249. Tako kot na kieleckem območju je tudi na območju krakovskega okraja prišlo v juniju do organiziranja večje partizanske enote, 1. brigade AL»Ziemi Krakowskiej«, ki je v juliju pod imenom brigada»grunwald«prešla na ozemlje, ki ga je osvojila sovjetska vojska 250. Na Šlezijskem je prišlo do porasta aktivnosti partizanskih enot ob koncu aprila in v začetku maja, predvsem na železniških progah. Tudi tukaj je bila prisotna močna nemška manjšina in nevarnost infiltracije nemških agentov v vrste AL, zato so morali pripadniki AL delovati v globoki tajnosti. Ta nevarnost se je uresničila konec maja, ko je bilo zaradi agenta gestapa v vodstvu AL aretirano skoraj celotno vodstvo okraja. Posledica je bilo zmanjšanje bojnodiverzantskih aktivnosti v juniju, organizacija okraja pa se je obnovila šele v sredini avgusta 251. Javno-politična situacija, industrijsko okolje in veliko število delavskega prebivalstva so vplivali na delovanje organizacije AL in na njeno bojno dejavnost, pri kateri je prevladovala sabotaža na strojih in oviranje normalnega delovanja železniškega transporta na vzhodno fronto. Zanimivo je, da so enote AL vzdrževale neposredno povezavo z delavskimi organizacijami na terenu, kar je omogočalo enotno organizacijo akcij Obdobje od konca julija 1944 do konca oktobra 1944 Dne je na levem delu Visle izbruhnila Varšavska vstaja. Te so se udeležile tudi enote AL. Ob koncu julija, po ustanovitvi PKWN, so vodstva AL in PPR iz Varšave odšla na osvojeno ozemlje, v Varšavi pa so pustila svoje predstavnike, ki so skrbeli za stike z vodstvom AL v Lublinu 253. V začetku julija je bilo v okrožju Varšava-mesto približno vojakov, največ na Pragi (250) in na Woli (200). Osnovno in najpomembnejšo silo v okrožju je tvoril bataljon Czwartakow pod vodstvom Lecha Kobylińskega»Konrada«, ki je štel 130 vojakov. Poleg 248 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

52 bataljona Czwartakow so bile prisotne v okrožju še druge, manjše enote AL in varnostne enote Glavnega štaba AL. Glavni problem enot AL v Varšavi je bila slaba oborožitev 254. Vodje AL v Varšavi so določili tri glavna središča delovanja enot AL. Prvo je bilo Staro Miasto, drugo rajon Młynarske ulice na Woli, tretje središče delovanja enot AL je bil trg Jana Kazimierza na Śródomieściu, vodstvo AL v Varšavi pa je imelo sedež na Starem Miastu V borbah za Varšavo je sodelovalo približno 600 pripadnikov AL, od začetka vstaje pa so bile najmočnejše enote AL na Woli, kjer je poleg skupine iz bataljona Czwartakow delovala še enota Zbigniewa Paszkowskega»Stacha«. V noči s na , so se bile enote AL prisiljene umakniti na Stare Miasto, v časov bojev na Woli pa je padlo približno100 pripadnikov AL. Na Starem Miastu sta v tistem času delovali dve skupini iz vrst AL. Prva iz bataljona Czwartakow, ki jo je vodil Kobyliński»Konrad«, druga skupina pa je prihajala iz 3. bataljona pod vodstvom Henryka Woźniaka»Hiszpana«, ki so ji pomagale enote Glavnega štaba AL pod vodstvom Stanisława Kurlanda»Koraba«256. Dne so enote AL v Varšavi doživele velik udarec, saj je v bombnem napadu na Stare Miasto na ulici Freta 16 umrlo celotno vodstvo AL v Varšavi. Istega dne se je skupina pripadnikov AL po podzemnih kanalih prebila na Żoliborz, kjer so nadaljevali z bojem, drugi del pa se je prebil do Śródmieścia. Nekaj vojakov AL se je odločilo prečkati Vislo in se pridružiti sovjetskim enotam, ki so že bile drugem bregu Visle. Po umiku iz Starega Miasta so enote AL do konca vstaje delovale na Śródmieściu, Żoliborzu in na Czerniakówu 257. Med vstajo je življenje izgubilo približno 500 borcev iz vrst AL, po koncu vstaje pa je večina vojakov AL zapustila Varšavo skupaj s civilnim prebivalstvom 258. V obdobju sovjetske poletne ofenzive, ki je začela ugašati ob koncu avgusta, je Rdeča armada osvojila vzhodne predele Poljske. Po ofenzivi je nastopilo obdobje stabilizacije fronte in obrambe osvojenega območja. Nemško vodstvo je v tem obdobju začelo z organizacijo obrambe ob reki Narvi, Visli in Wisłoki. V sklopu obrambe zaledja je želelo nemško vodstvo zagotoviti varnost svojim enotam, zlasti na območju Kieleckega, kamor so se z Lublinskega umaknile večje poljske in sovjetske partizanske skupine 259. Prve nemške protipartizanske akcije na Kieleckem so se začele v sredini septembra Glavnina spopadov enot AL z nemškimi enotami je v drugi polovici septembra potekala na območju Suchedniowskih gozdov kjer je bilo 1200 vojakov AL, v zadnjih dneh septembra pa je prišlo do večjega 254 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

53 spopada enot AL z nemškimi silami pri vasi Gruszka, po spopadu pri Gruszki pa se je večina vojakov AL prebila do Koneckih gozdov. Nemške protipartizanske akcije so se nadaljevale v začetku oktobra na območju Siekierzynskih gozdov. Po bojih v Siekerzynskih gozdovih se je večini pripadnikov AL uspelo prebiti iz nemškega obroča. Posledica protipartizanskih akcij nemških sil je bila, da so se enote AL v oktobru začele oblikovati v manjše skupine 260. Sklepamo lahko tudi, da so se enote AL začele pripravljati na zimske razmere, ki niso ugodne za večje partizanske skupine. Poleg delovanja partizanskih enot je bila glavna naloga sil AL oviranje nemškega transporta na vzhodno fronto. V okviru»boja na tirih«so enote AL izvajale diverzantske akcije na železniških progah, ki so povezovale zaledje s fronto, s tem pa pomagale sovjetskim silam pri pripravah na nadaljevanje bojev in obrambi fronte. Glavne enote AL, ki so delovale v okviru»boja na tirih«na Kieleckem, so bile enote 1. brigade AL»Ziemi Kieleckiej«in 3. brigade AL»Jozefa Bema 261. Prve večje enote AL so bile v tem obdobju ustanovljene tudi na ozemlju, priključenem Tretjemu rajhu. Na severnem Mazowieckem je bila ustanovljena brigada»sinowie Ziemi Mazowieckiej«, ki je bila udeležena v bitki pod Pokrytkami, v Puszczi Maszynowskiej 262. V krakovskem okraju AL je bil v tem obdobju prisoten padec aktivnosti enot, kar pa je bilo povezano z intenzivnejšim razvojem organizacijskih struktur AL na tem območju. Podobna je bila situacija tudi v šlezijskem okraju Obdobje od začetka novembra 1944 do konca januarja 1945 Razmere za delovanje sil AL so se v tem, zadnjem obdobju močno spremenile. Območje delovanja je bilo omejeno na razmeroma ozek pas, med 100 in 160 kilometri, med frontno črto in mejo Generalne gubernije. Ker je vzhodna fronta še vedno mirovala, so se nemške sile lahko posvetile obrambi in zagotavljanju varnosti v zaledju fronte, kar je oviralo delovanje partizanskih enot v pasu ob fronti. Globlje v zaledju je bilo manj nemških enot, kar je pomenilo boljše razmere za delovanje AL. Na delovanje partizanskih enot je začel vplivati tudi jesenski mraz, ki je povzročil težje razmere za bivanje na prostem, prvi sneg pa je 260 Historia Armii Ludowej 261 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Historia Armii Ludowej 52

54 oteževal neopažene premike partizanskih enot po terenu. Poleg tega večina vojakov AL ni imela primerne opreme za zimske razmere, kar je povzročalo nadaljevanje demobilizacije partizanskih enot v novembru 264. V novembru je tudi prenehala prihajati tudi zračna pomoč z osvojenih ozemelj. Ponovno je začela prihajati šele decembra in januarja 1945, vendar le približno 14 % količine iz prejšnjega obdobja 265. Spremenjene okoliščine delovanja so vplivale tudi na glavne smeri delovanja in organizacije enot AL. Začela je namreč prevladovati izobraževalna dejavnost, politično udejstvovanje ter priprava na sodelovanje v zaključnih bojih na Poljskem in vzpostavitve ljudske oblasti takoj po vojni, manj pa je bilo bojno-diverzantskih akcij na progi in oboroženih spopadov 266. V zadnjem obdobju so delovale partizanske enote v goratih predelih krakovskega okraja, ki se je prebil na prvo mesto po izvedenih partizanskih akcijah na območjih, ki so bila še vedno pod nemško okupacijo. Hriboviti in gorati predeli južne Poljske so nudili ugoden teren za partizansko delovanje 267. Poudariti je treba tudi, da so partizanske enote, ki so še delovale, štele zelo malo vojakov, med večje sta spadala le Brigada»Synowie Ziemi Mazowieckiej«in 3. bataljon»jozefa Bema«. Ob koncu leta 1944 je na okupiranem ozemlju delovalo približno 650 vojakov AL 268. V organizaciji AL je prišlo do večje decentralizacije vodenja, saj so glavna središča dejavnosti postala okrožja, vodstva okrajev pa so skrbela le za koordinacijo akcij. Težave so bile tudi pri radijskih povezavah med Glavnim vodstvom na osvojenem in enotami na okupiranem ozemlju, saj nekatera okrožja sploh niso imela povezave s svojim vodstvom 269. V začetku januarja 1945 so potekale na okupiranih ozemljih, pospešene priprave na udeležbo v sovjetski ofenzivi. Nekatera okrožja so se pripravljala na partizanske akcije spomladi, v Krakovu so želeli zaščititi objekte kulturnega pomena pred uničenjem, še vedno so enote izvajale diverzantske akcije, zaščititi pa so hoteli tudi tovarne 270. Osnovni cilj vojaških priprav enot AL je bila pripravljenost na hiter napad, v zaledju pa je potekala intenzivna obveščevalna dejavnost, ki je bila osredotočena predvsem na položaj nemških enot in njihovega orožja 271. V času januarske ofenzive, med katero so sovjetske sile v dvanajstih dneh osvojile celotno predvojno poljsko ozemlje, so enote AL napadale umikajoče enote Wehrmachta, pri tem pa je šlo predvsem za napade iz zasede. Največja intenzivnost akcij je bila na Podhalu, kjer so se še 264 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 267 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

55 skrivale nemške enote in napadale civilno prebivalstvo 272. Konec delovanja enot AL je povezan z osvojitvijo ozemlja Poljske in koncem nemške okupacije na Poljskem. Vojaki AL so se po koncu delovanja vključevali v WP in v varnostne sile novih, ljudskih oblasti Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Historia Armii Ludowej 54

56 5. ODNOSI MED AK IN AL 5.1 Odnosi med AK in GL do ustanovitve AL Odnosi med AK in GL so bili že od samega začetka obstoja GL zelo napeti. O tem pričajo besede, ki so bile napisane v prvi številki časopisa PPR in GL,»Gwardista«, dne :»Leto 1942 mora biti leto izgona fašističnih skupin iz naše države«274. Sklepamo lahko, da so šteli med»fašistične«skupine poleg nemških enot tudi enote AK in NSZ. Način, na katerega so delovale enote GL v odnosih z AK in ostalimi skupinami, razkriva ukaz vodstva GL iz lublinskega okrožja:» očistiti teren našega okraja neorganiziranih skupin, kar pomeni vključiti jih pod okrilje naših bataljonov, ne glede na narodnost. Če bo prišlo do odpora razorožiti, če je treba ustreliti «275. Iz teh besed je razvidno, da je hotelo vodstvo GL na vsak način ustvariti monopol nad oboroženim odporom na svojem območju. Napadi na člane AK, poleg tega tudi na NSZ, so bili že od začetkov obstoja GL stalnica 276. Največ napadov in likvidacij»band reakcije«, kot so večkrat poimenovali enote AK in NSZ, 277 se je pojavilo na lublinskem in kielecko-radomskem območju, primeri napadov pa so se zgodili tudi na drugih območjih, na katerih so delovale enote GL 278. Tudi s strani pripadnikov AK so prihajala različna poimenovanja za enote GL. Dober primer je neko navodilo vodje AK o zagotovitvi varnosti in javnega reda z dne , ki vsebuje tudi navodila za ravnanje z enotami GL:»Delovati velja v smeri likvidacije vodij in agitatorjev v bandah, ne si prizadevati za likvidacijo celotne bande.«ta dokument naj ne bi bil objavljen, a je prišel v roke kontraobveščevalni službi GL-PPR. Odziv PPR na te besede je bil objavljen , v»głos Warszawy«:»Gestapo in poljska dvojka, komandant»oboroženih sil«in vodje SS so si podali roke za uničenje skupnega sovražnika Tako kot so od sifilisa globoko razžrte izdaje, takšni morajo biti tudi srca in možgani teh ljudi Ogabni umazanci, stokrat bednejši od neumnih krvnikov iz gestapa«279. Kot vidimo iz besed 274 Citat:»Rok 1942 musi być rokiem wypędzenia zbirów faszystowskich z naszego Kraju.«(Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 131). 275 Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.2,, Burchard Edition: 1997, Warszawa, dokument št. 25 str. 91 (dalje Tajne oblicze, t.2 ). 276 Tajne oblicze, t.2, str Pod tem imenom se največkrat pojavljajo skupine AK in NSZ. (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 25, str ). 278 Tajne oblicze, t.2, dokumenti št , str Citat:»Działać należy w kierunku likwidowania przywodców i agitatorów w bandach, nie siląc się na likwidację całej bandy.«;»gestapo i polska dwójka, komendant»sił zbrojnych«i dowódcy SS podali sobie dłonie dla zgniecenia współnego wroga Jakże głęboko zżarte syfilisem zdrady muszą być serca i mózgi tych 55

57 vodje AK, so v AK verjeli, da so pri skupinah GL tudi vojaki, ki so bili v sodelovanje z GL morda prisiljeni. Poleg tega dajejo te besede vtis, da AK ni bilo do nepotrebnega prelivanja krvi. Po drugi strani pa je videti iz reakcije PPR, da je vsako priložnost izkoristila za propagando proti londonski vladi in AK. Julija 1943 je prišlo do zasedanja delegatov PPR v siedelskem okrožju, na katerem so razpravljali o projektu likvidacije članov AK v njihovem okrožju. Na zasedanju so sestavili tudi spisek imen članov AK za likvidacijo. Do takšnih zasedanj je prišlo tudi v drugih okrožjih 280. Osnova za likvidacije nasprotnikov GL so bili ukazi vodstva GL-AL, ki so jih dobile enote GL na terenu. Ti ukazi so po navadi veleli napad na nasprotnikove enote, razorožitev in likvidacijo vodij. Poleg tega so se organizirale v vsakem okrožju specialne sekcije, ki so bile zadolžene za likvidacije sovražnih enot 281. Na lublinskem območju sta naloge likvidacije sovražnih enot izpolnjevala 3. in 4. bataljon, ki sta skupaj tvorila število približno 180 vojakov 282. Ustanovljene so bile tudi skupine GL, katerih naloga je bila napadati enote AK in NSZ v njihovi okolici. Še posebno slab sloves je imela enota GL»Lwy«, ustanovljena v okolici Radoma, ki jo je vodil Izrael Ajzenman»Julek«, 283 pred vojno znan kot lokalni razbojnik 284. Enota»Lwy«je pri vasi Drzewica, , izvedla napad, katerega cilj je bil»očiščenje območja fašističnih band«285. V napadu je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi Avgust Kobylanski, član NOW-AK. Poleg njega so bili med žrtvami tudi pripadniki NSZ 286. Izrael Ajzenman»Julek«je svoje delovanje nadaljeval tudi v letih 1944 in Primer Izraela Ajzermana je tipični primer»revolucionarnega banditizma«. Revolucionarji so v svoje vrste namreč radi sprejeli ljudi, ki jih je»stara družba«obsodila na propad, mednje so sodili tudi predvojni kriminalci. ludzi Ohydni plugawcy, po stokroć nędzniejsi od tępych oprawców gestapo.«(kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 248). 280 Armia Krajowa w dokumentach , t. 3, kwecien 1943 lipiec 1944., Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1990, dokument št. 541 (str ), str. 261 (dalje AKwd, t. 3 ). 281 Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 26, str Podziemna«Formacje Zbrojne.Gwardia Ludowa. VII. Konflikty GL z Polskim Podziemiem, (dostop ) (dalje Konflikty GL ). 284 Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 56, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 58 in 59, str. 130, Izrael Ajzenman se pojavi v drugi polovici leta 1944 kot vodja specialne enote AL, ki je bila zadolžena za likvidacije»fašistov pod znakom NSZ«in članov AK. Skupina Izraela Ajzenmana je večkrat izvajala likvidacije na lastno pest. (Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 48 (str. 116), dokument št. 49 (str. 117), dokument št. 52 (str. 120). 56

58 Takšni ljudje so lahko našli svoje mesto samo v drugem sistemu, poleg tega so lahko svoja dejanja skrivali za»revolucijo«in bojem za»novo družbo«. 288 Slika 17: Vodja enote GL»Lwy«. Izrael Ajzenman»Julek«289 Po letu 1942, ko je število napadov GL na prebivalstvo ter pripadnike AK in NSZ strmo raslo, so bile ponekod ustanovljene samostojne skupine, katerih cilj je bila obramba pred napadi enot GL. Te skupine so bile večkrat tudi tarča napadov enot GL 290. Samostojne skupine za samoobrambo so nastale praviloma tam, kjer prebivalstvo ni moglo več računati na pomoč poljskih oblasti 291. V marcu 1943 je skupina GL pod vodstvom Leona Plichte»Wrone«ubila komandanta policije v Zakrzowku. Poleg njega je bil ubit tudi komandant AK v Tereszpolu, Kazimierz Szumusiak in še nekaj funkcionarjev NSZ 292. Dne je prišlo do napada oddelka GL na skupino NSZ v vasi Kolonia Stróża, kjer je padlo na obeh straneh nekaj vojakov 293. Spomladi 1943 je skupina Antonina Palenia»Jastrzęba«dvakrat napadla vas Ulanow, na jugu Lublinskega, kjer so pripadniki GL razbili skupino samoobrambe iz vrst AK. Dne je ista skupina med napadom na vas Zarzecze v bližini Zamośća ubila znanega sodelavca AK. Skupina»Jastreba«je izvedla tudi napad na vas Huta Krzeszowska na jugu Lublinskega, kjer so ubili pet vojakov AK 294. Obstajajo tudi primeri, ko so pripadniki GL samo razorožili enoto AK ali NSZ, vojake pa večkrat pustili pri življenju 295. Iz tega lahko sklepamo, da so imele enote GL na nekaterih območjih premalo orožja, zato so ga morale jemati drugim vojaškim formacijam, ter da 288 Tajne oblicze, t.1, str Konflikty GL 290 Konflikty GL 291 Tajne oblicze, t.1, str Konflikty GL 293 Konflikty GL 294 Konflikty GL 295 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 32, str

59 napadi niso bili vedno samo politične narave, ampak so imele enote GL tudi pragmatične cilje izboljšati svojo oborožitev. Glavno obrambo pred»revolucionarnim nasiljem«so oblikovale enote iz vrst AK, NSZ in BCh 296. Odgovori na napade GL so prišli predvsem s strani NSZ, ki je organizirala povračilne akcije. Med takšne sodi razbitje skupine GL Ludwika Warynskega dne pri vasi Stefanow, na Kieleckem, kjer je oddelek NSZ ubil sedem pripadnikov enote GL. Skupina GL Ludwika Warynskega je bila sestavljena iz nekdanjih članov oddelka»lwy«, ki ga je prej vodil Izrael Ajzenman»Julek«297. Pri tem napadu naj bi šlo predvsem za maščevanje za napad enote»lwy«na vas Drzewica 298. V času komunizma na Poljskem so napad oddelka NSZ na enoto GL pri Stefanowem nekateri poljski zgodovinarji šteli za»začetek bratobojnih akcij s strani reakcije«299. Slika 18: Skupina GL Ludwika Warynskega, ki je bila pozneje razbita pri vasi Stefanow. 300 Podobna akcija je bila izvedena pri kraju Borów, kjer je oddelek NSZ Leonarda Zub-Zdanowicza»Zęba«, razbil skupino GL»Kilińskega«, ki jo je vodil Stefan Skrzypek»Słowik«. K skupini Stefana Skrzypka so sodili tudi člani skupin Antonina Palenia»Jastrzęba«in Józefa Liska»Liska«, ki so bili znani po napadih na civilno prebivalstvo v 296 Tajne oblicze, t.1, str Konflikty GL 298 Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, str Konflikty GL 58

60 okolici 301. Oktobra 1943 se je zgodil primer akcij AK proti enotam GL. Skupina AK Przemysława Szyca»Ludwika«je razbila skupino Tadeusza Grochala»Tadeka Białyja«, ki je delovala v drugi polovici leta 1943 na območju Częstochowe. Vzrok za akcijo je bilo ropanje in teror nad okoliškim prebivalstvom, ki je povzročil odpor pri prebivalstvu Częstochowe 302. Odnos, ki ga je imela GL do AK v drugi polovici leta 1943, najbolje opiše opozorilo, ki so ga, v septembru in oktobru, leta 1943 dobili vodje AK na Podlasju in Polesju :»Kdor ni z nami je proti nam. Kdor je proti nam krogla v glavo«303. V skladu s temi besedami oziroma opozorilom so enote GL tudi delovale. Oktobra 1943 so se pojavili letaki, na katerih je pisalo:»smrt oficirjem, pomočnikom Hitlerja«304. Iz tega lahko sklepamo, da so pripadniki GL videli v organizaciji AK svojega sovražnika, ki so mu očitali tudi sodelovanje z Nemci. Še več, šteli so ga za enako velikega sovražnika kot Nemce. V decembru leta 1943 je v okolici Radzyna Podlaskiega na Lublinskem oddelek AK Konstantina Witkowskega»Millerja«izvedel likvidacijo skupine iz enote GL»Jana Hołda«pod vodstvom Janusza Paduna»Janusza«, ki naj bi plenila na območju Siedleckega 305. V letu 1943 se je zgodilo še nekaj primerov oboroženih napadov oddelkov AK na enote GL, vse napade pa veže predvsem ena vzporednica. Napadi povečini niso bili politične narave. V vseh znanih primerih je šlo le za odgovor na nasilje enot GL v okolici 306. Borba enot AK, BCh in predvsem NSZ, proti enotam GL je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki so ga izvajale predvsem enote NSZ, je tvorila»kontrarevolucionarna«borba, drugi del pa je tvorila»antibanditska«borba. Glavni motiv enot AK in BCh je bila zagotovo»antibanditska«borba, medtem ko je bila»kontrarevolucionarna«borba zastopana v manjši meri 307. V zadnjih tednih leta 1942 je bila vzpostavljena povezava med PPR in Odposlanstvom vlade Republike Poljske. Namen PPR naj bila vzpostavitev sodelovanja, saj je bila GL prešibka za učinkovito samostojno delovanje. Ob koncu februarja 1943 je prišlo do pogovorov odposlancev londonske vlade in AK, s predstavniki PPR in GL, med katerimi je bil tudi Władysław Gomułka. Odposlanci londonske vlade in AK so sodelovanje pogojevali s priznanjem vlade v Londonu in njenih organov v domovini za njihove politične in vojaške 301 Konflikty GL 302 Konflikty GL 303 AKwd, t. 3, dokument št. 541 (str ), str. 262 (»Kto nie z nami ten przeciw nam. Kto przeciw nam kula w łęb.«). 304 AKwd, t.3, dokument št. 541 (str ), str. 263 (»Śmierć oficerkom, pomocnikóm Hitlera.«). 305 Konflikty GL 306 Konflikty GL 307 Tajne oblicze, t.1, str

61 predstavnike, takojšnjo podreditvijo Glavni komandi AK ter celovitostjo ozemlja predvojne Poljske in razglasitve neodvisnosti od Kominterne. Predstavniki PPR so zatem predstavili svoje pogoje za sodelovanje. Po njihovem mnenju je bilo potrebno ustanoviti novo vlado na Poljskem, vlado v Londonu pa so priznavali za zunanje predstavništvo. Poleg tega naj bi GL ostala samostojna in enakopravna AK, vprašanje vzhodnih mej pa naj bi se reševalo v dogovoru s Sovjetsko zvezo. Razhajanja v stališčih so bila tako velika, da sporazum o sodelovanju ni bil mogoč. Najlažje bi lahko morda uskladili stališče glede podreditve GL poljski vladi v Londonu in vodstvu AK, saj je bila GL, v primerjavi z AK, majhna vojaška skupina, a več se zagotovo ne bi dalo doseči. PPR je bila namreč pod pokroviteljstvom Moskve in je v resnici predstavljala sovjetski pogled na Poljsko 308. Po neuspehu pogovorov je PPR začela z napadi na Odposlanstvo vlade Republike Poljske in AK ter objavila deklaracijo»za kaj se borimo? 309 «, ki je napovedovala v povojni Poljski»socialistično«ureditev in ustanovitev ljudske vlade 310. Kljub vsemu je v letu 1943 prišlo tudi do redkih akcij, v katerih so skupaj delovale sile AK in GL. Med te akcije lahko štejemo pomoč vstajnikom v varšavskem getu v aprilu 1943, pri kateri sicer ni šlo za skupno delovanje, ter sodelovanje v septembru 1943 v akciji pri vasi Józefów v okolici Zamośća, kjer so sile AK, BCh in GL skupaj napadle nemško enoto v vasi 311. Sklepamo lahko, da so bile»skupne«akcije enot GL in AK bolj stvar odnosov med lokalnimi vodji obeh organizacij ali pa le stvar naključja. Posebno poglavje v odnosih med GL-AL in AK je bila kontraobveščevalna dejavnost, še bolj posebno mesto v odnosih pa je imelo predajanje obveščevalnih podatkov gestapu in NKVD. Obveščevalna služba GL je bila popolnoma pod vplivom Sovjetske zveze. V vrstah Centralnega komiteja PPR je obstajal poseben oddelek, ki je bil podrejen obveščevalni službi Kominterne, 312 v GL-AL pa je obstajala tudi podružnica NKVD, katere šef je bil Jozef Małecki, ki je bil podrejen neposredno komisarju za varnost ZSSR generalu Georgiju Žukovu 313. Obveščevalna dejavnost GL-AL naj bi bila osredotočena predvsem na aktivnost AK in ne toliko na aktivnost Nemcev 314. Iz tega lahko sklepamo, da so komunistične sile na Poljskem videle večje nasprotnike v londonski vladi kot v Nemcih. Ponavadi je bila praksa, 308 Garlinski, Polska w drugiej, str Prevod:»O co Walczymy?«(Garlinski, Polska w drugiej, str. 267). 310 Garlinski, Polska w drugiej str Historia Gwardii Ludowej, (dostop ) (dalje Historia GL ). 312 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 95, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 96, str Tajne oblicze, t.2, str

62 da so se agenti GL-AL vključevali v strukture AK, kjer so dobivali pomembne informacije o članih AK, ki so bile pozneje osnova za aretacije njenih pripadnikov 315. Glavna tarča so bili vodilni ljudje v AK 316, obstajajo pa tudi primeri, ko so bili podatki o vodilnih ljudeh AK naprodaj 317. Pri vključevanju v strukture AK naj bi si agent prizadeval pridobiti čim višje mesto v organizaciji, kjer bi imel vpliv in pregled nad delovanjem in vodenjem organizacije 318. Sodelovanje GL-AL z gestapom proti ostalim organizacijam, še posebej AK, lahko razumemo kot boj proti razrednim sovražnikom za vsako ceno, kar je bil en najbolj nenavadnih delov odnosa med GL-AL in AK. Komunistična stran je celo večkrat obtožila AK, da izdaja liste članov GL in jih daje gestapu, a je bila prav to praksa GL že od začetka njenega delovanja 319. O sodelovanju GL z gestapom pričajo dokumenti, ki jih je prestregla kontraobveščevalna služba AK. Šlo je predvsem za predajanje imen ljudi, ki so sodelovali z AK. Gestapo je seveda te podatke izkoristil pri načrtih za aretacije 320. Najbolj znan primer sodelovanja obveščevalne službe GL z gestapom je bilo razkritje tajne tiskarne AK na Grzybowski ulici v Varšavi 321. Sodelovanje PPR z gestapom se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi AL 322. Za sodelovanje GL-AL z gestapom pa so vedeli tudi vodilni ljudje v PPR, z Władysławom Gomułko na čelu Odnosi med AK in AL do konca varšavske vstaje Dne je KRN z dekretom ustanovila Ljudsko armado (AL). V četrti točki dekreta je bilo zapisano:»ljudska armada se bo zavzemala za poenotenje, pod svojim enotnim vodstvom, vseh podzemnih vojaških formacij v domovini, zagotavljajoč obenem njihovo tajno in organizacijsko celoto«324. Besede iz dekreta kažejo, da naj bi se AL zavzemala za združitev vseh vojaških skupin, kar bi na prvi pogled pomenilo korak naprej v odnosu do drugih vojaških skupin. Pri besedilu iz dekreta pa moramo biti pozorni na besede»pod svojim 315 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 97, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 101, 105, 107, str. 210, 212, Tajne oblicze, t.2, dokument št. 102, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 97, str Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 99, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 100, str Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 100, str Historia AL citat:»armia Ludowa dążyć będzie do zjednoczenia pod swoim jednolitym dowództwem wszystkich podziemnych formacji wojskowych w kraju, zachowając jednocześnie ich konspiracyjną i organizacyjną całość.«61

63 vodstvom«. Za temi besedami bi se lahko skrival tudi namen prevzema oblasti, še prej pa prevzema vodilne vloge v oboroženem odporu na Poljskem. V odzivu na dekret KRN je londonska vlada izrazila ogorčenje nad ustanovitvijo AL. Hkrati je bilo izraženo veliko nezaupanje do PPR, ki naj bi svojo željo po oblasti skrivala za deklariranim patriotizmom. Izključno pravico do končnih odločitev v zvezi z oboroženim bojem z okupatorjem na Poljskem naj bi imeli člani vlade Republike Poljske v Londonu, na čelu z Načelnim vodjo, in njihovi predstavniki v domovini 325. Ustanovitev KRN in AL lahko imamo za enega prvih korakov v boju poljskih komunistov za oblast na Poljskem, saj KRN ni več priznavala poljske vlade v Londonu in njenih struktur na Poljskem za predstavnike poljskega naroda. Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem poglavju, je obveščevalna služba GL in PPR večkrat sodelovala proti organizaciji AK tudi z gestapom. Svojo dejavnost je obveščevalna služba GL-AL in PPR nadaljevala tudi v obdobju po ustanovitvi AL, predvsem proti enotam NSZ 326. Februarja 1944 je na Poznanski ulici v Varšavi prišlo tudi do skupne akcije agentov AL, NKVD in gestapa. V okviru akcije na Poznanski ulici je bil odnesen del arhiva organizacije, ki je bila vključena v vrste AK in kontraobveščevalne službe AK. Med podatki o dejavnosti AL so bili tudi podatki o pripadnikih AK, s pomočjo katerih sta lahko gestapo in NKVD aretirala več članov AK in NSZ 327. Odnosi, ki so se vzpostavili med AK in novo organizacijo AL, so bili torej v veliki meri podobni tistim, ki so obstajali pred ustanovitvijo AL, oblike odnosov in njihov razvoj pa so se večkrat razlikovali od območja do območja. 325 AKwd, t.3, dokument št. 545, str Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, str

64 Slika 19: Karta predstavlja najaktivnejša območja delovanja AL med pomladno-poletno ofenzivo sovjetskih sil na Poljskem. Na karti se nahajajo tudi območja in kraji, kjer je prihajalo do stikov med enotami AK in AL Območje Mazowieckega z okolico Varšave Varšava je bila uradno središče AK in AL, zato je na tem območju prišlo hitro do stikov med pripadniki enot obeh organizacij. Od konca januarja do marca je na širšem območju Varšave prišlo do manjših nesporazumov in spopadov med enotami AK in AL. Dne naj bi bil na predelu Dęblin-Ryki s strani enote AK Mariana Bernciaka»Orlika«napaden partizanski oddelek AL. V napadu sta življenje izgubila dva pripadnika AL, vodja oddelka AL Julian Gransztof»Jastrąb«pa je bil ranjen329. Mesec dni pozneje, , naj bi enota Jerzya Jaskólskega»Zagona«napadla in ubila osem vojakov AL v Zawodniku. Enota»Zagona«je v februarju in marcu napadla tudi vas Podbłocie, kjer je ubila nekaj aktivistov Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

65 PPR 330. Če gre sklepati iz motivov napadov enot AK iz prejšnjega obdobja, je šlo najverjetneje za povračilne ukrepe za napade enot AL na enote ali predstavnike AK. Kljub vsemu je prišlo v tem obdobju na širšem območju Varšave tudi do sodelovanja med pripadniki AK in AL. Po eni izmed akcij v aprilu na železniški progi pri Łukowem sta se enota sovjetskih partizanov in skupina AL Bolesława Drabika zadržali v gozdnem taboru AK v Turowskih gozdovih, kjer se je nahajala enota AK Jerzya Skolimca»Kruka«. Dne so Nemci zjutraj obkolili in napadli tabor. Pri vasi Ołszewica je skupini AL, AK in sovjetskih partizanov uspelo vzpostaviti obrambo in se po nekajurni bitki prebiti iz obroča. Padli so trije partizani, med padlimi pa je bilo tudi štirinajst nemških vojakov 331. To je bil do Varšavske vstaje eden izmed redkih primerov sodelovanja med enotami AL in AK na tem območju. Opazimo lahko, da so bile enote AK in AL v sodelovanje primorane, saj bi v nasprotnem primeru pripadniki obeh organizaciji imeli še manjše možnosti za preživetje. Zanimiva oblika odnosov, ki se je pojavila v tem obdobju, so primeri prehodov pripadnikov AK k enotam AL. V marcu je namreč iz AK v vrste AL prestopila skupina 24 mladih vojakov AK z območja Varšave pod vodstvom Henryka Sipaka»Don Kichota«. Skupina je bila priključena 2. vodu AL, ki jo je vodil Tadeusz Pietrzak»Tadek«332. Težko je reči ali je bil prehod pripadnikov AK k AL prostovoljen ali pa so bili vojaki vanj prisiljeni. Lahko pa glede na poročila AK iz tistega obdobja 333 predvidevamo, da je šlo velikokrat tudi za podreditev v sili, torej da pripadniki enot AK niso sami izrazili želje po prehodu v vrste AL, ampak so podreditev od njih zahtevale enote AL Lublinsko območje Lublinsko območje je bilo eno izmed najpomembnejših in najaktivnejših območij delovanja AL v prvi polovici leta 1944, zato je tukaj prihajalo do pogostih stikov med enotami AL in AK. Odnosi med njimi so prehajali od primerov sodelovanja do medsebojnih spopadov med enotami AK in AL. Primeri nasprotovanj in medsebojnih spopadov med lokalnimi enotami AL in AK na Lublinskem so se pojavljali že v januarju in februarju 1944 in so večkrat izvirali že iz leta 330 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str AKwd, t.3, dokument št. 564, str. 327 (Na terenu inšpektorata AK Radzyn, je v februarju, dobro oborožena enota AL, zahtevala od komandanta območja AK vzpostavitev stikov in pridružitev AL.). 64

66 En izmed prvih takšnih primerov na Lublinskem je bila likvidacija komandanta območja AK Włodawa kapitana Józefa Milerta»Sępa«dne v vasi Załucze. Poleg kapitana Milerta sta bila ustreljena tudi podporočnik Józef Majewski»Jotem«335, pribočnik komandanta okraja AK Włodawa in njun prijatelj Józef Pasoń»Słowik«336. Uboj v vasi Załucze je AL posredno priznala. Po mnenju AL naj bi šlo v primeru Józefa Milerta»Sępa«za likvidacijo»podžigalca bratomornih borb«337. PPR iz Włodawe je že pred uspešnim poskusom likvidacije trikrat poskušala pripraviti atentat na kapitana Milerta, a ji ni uspelo. Seveda se pojavlja vprašanje, ali je v primeru»sępa«res šlo za»podžigalca bratomornih borb«338. Najverjetneje je PPR motil velik politični vpliv, ki ga je imel Milert na tem območju, uboj Józefa Majewskega, sina lokalnega veljaka SN, pa je pomenil še dodaten udarec za lokalno organizacijo AK 339. Iz dejstva, da so bili ubiti pripadniki AK iz vrst desne politične provenience, lahko sklepamo predvsem o političnih motivih likvidacije. Spomladi 1944 na lublinskem območju ni prišlo do sodelovanja med različnimi enotami poljskega podzemlja. Med različnimi skupinami naj bi vladalo veliko nezaupanje, k slabšim odnosom pa naj bi prispevala tudi mladost in neizkušenost nekaterih vodij v obvladovanju medorganizacijskih konfliktov 340. En izmed skrajnih primerov je ukaz z dne , ki ga je izdalo vodstvo lublinskega okraja AL in ki od specialnih enot zahteva, naj po napadih zakrijejo sledove svojih dejanj 341. Slabšim odnosom na Lublinskem je botrovalo tudi delovanje nekaterih vojaških skupin, ki so ropale in ustrahovale prebivalstvo ter pripadnike drugih vojaških skupin na območju, na katerem so delovale. Ena izmed najbolj znanih in razvpitih na Lublinskem je bila skupina, ki jo je vodil Bolesław Kaźmierak»Cień«342 in je delovala na meji med okolišem AL Kraśnik in okolišem AL Puławy 343. Skupaj s skupino komandanta Gronczewskega»Przepiórke«je bila enota»cienia«strah in trepet prebivalstva na območju Janowskih gozdov na Lublinskem. 334 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 39, str Józef Majewski je bil sin znanega lokalnega člana Narodne stranke, dr. Adama Majewskega Zabójstwo Komendanta Obwodu AK Włodawa kpt. Józefa Milerta»Sępa«, (dostop ) (dalje Zabojstwo Komendanta Obwodu AK ). 337 Citat:»zlikwidowano podżegacza do walk bratobójczych kom. na powiat Włodawa»Sępa«. (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 39, str. 106). 338 Beri zgoraj. 339 Zabojstwo Komendanta Obwodu AK 340 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Citat:» Przy likwidowaniu szpiclów Niemców lub zbirów reakcyjnych pamiętać o tym, aby wykonywać z dala od wioski. Najlepiej w lesie, nie pozostawiać żadnych śladów.«(tajne oblicze, t.2, str. 87). 342 Pozneje je moral»cień«spremeniti priimek in se je pojavljal pod imenom Bolesław Kowalski. ( KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław. dowódca oddziału partyzanckiego AL. pułkownik LWP, (dostop ) (dalje KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław ) 343 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

67 Dne je skupina»cienia«napadla posestvo Józwów, kjer so s stoli pretepli dva pripadnika AK ter ju pozneje ubili. Njegova enota je v februarju 1944 napadla vas Zakrzówek in ugrabila lokalnega zdravnika in farmacevta ter zahtevala zanju odkupnino 344. Svoje delovanje je»cień«nadaljeval v aprilu 1944, ko so se v Janowskih gozdov zbrale štiri enote AL, ki so bile znane po ropanju okoliškega prebivalstva. To so bile poleg enote»cienia«še enota AL komandanta Gronczewskega»Przepiórke«, enota Andrzeja Flisa»Maksyma«in enota Zbigniewa Petrzyka»Zbyszeka«. Dne je ta skupina enot AL obkolila vasi Potok-Stany in vas Dąbrowka v bližini Janowskih gozdov ter izvedla pacifikacijo območja. Nekaj prebivalcev teh vasi so ubili med akcijo, s seboj pa so vzeli deset talcev, ki so jih ustrelili v rajonu Puziowy Doły 345. Najverjetneje so bili med žrtvami akcije enot AL pripadniki NSZ ali njihovi sorodniki, saj je nekaj dni po teh dogodkih v Marynpolu, skupino enot AL napadla Legia Nadwiślańska iz NSZ pod vodstvom Zbigniewa Wyrwicza»Witolda«. Na obeh straneh je bilo ubitih približno deset borcev 346. Najbolj znana akcija proti enotam AK, ki jo je izvedla skupina AL»Cienia«se je zgodila dne , pri vasi Owczarnia, kjer se je nahajala enota 3. čete 15. polka pehote AK pod vodstvom Mieczysława Zielinskega»Moczarja«, ki je imela 47 vojakov 347. Med akcijo je bilo ubitih 18 pripadnikov AK, med njimi je bil tudi»moczar«348. Po dogodkih v Owczarni so enote za specialne akcije NSZ okrožja Lublin skupaj z AK nameravale likvidirati skupino AL»Cienia«, a je šef štaba AK okrožja Lublin podpolkovnik Franciszek Żak»Wir«prepovedal izvedbo takšne akcije 349. Morda zato, da ne bi tvegal nadaljnjih spopadov z enotami AL in še spodbudil takšne dejavnosti. Dejavnost»Cienia«je naletela na ogorčenje tudi v vrstah AL. 350 Če primerjamo primer Bolesława Kaźmieraka»Cienia«s podobnimi primeri napadov enot GL in AL, ga lahko uvrstimo med primere»revolucionarnega banditizma«. AK se je kljub nasprotovanjem nekaterih vodilnih ljudi AK na Lublinskem odločila za odstranitev enote AL»Cienia«. Ta naloga je bila zaupana komandantu AK Zub-Zdanowiczu 344 KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław 345 Isti. 346 Isti. 347 Isti. 348 Komandant AK, Mieczysław Zielinski»Moczar«in člani AK so padli po ukani, saj naj bi»cień«, sredi boja prepričeval člane AK, da gre za pomoto, po prekinitvi boja in pogovoru z»moczarjem«pa naj bi ga ustrelil iz neposredne bližine in ukazal streljanje na nepripravljene pripadnike AK. ( Cień Armii Ludowej, (dostop ) (dalje Cień Armii Ludowej ). 349 Tajne oblicze, t.2, str Prav tam. V juniju 1944 naj bi prišlo celo do predlogov znotraj nekaterih krogov v AL, da bi skupino»cienia«razglasili za banditsko, jo razorožili in vrgli iz organizacije AL. 66

68 »Zębu«, pregonu pa se je priključil še Stanisław Łokacienski»Mały«351. Med tem je»cień«spet napadel vas Józwów in vasi v okolici Marynopola, kjer naj bi prebivalci obvestili AK o početjih njegove skupine 352. Dne je prišlo v okolici vasi Boża Wola do spopada enote»cienia«z enoto AK Stanisława Łokacienskega»Małyja«. Borbi so se pozneje pridružile še ena enota AK in dve enoti NSZ pod vodstvom poročnika Leona Cibulskiega»Znicza«, vendar jim ni uspelo dokončno uničiti enote»cienia«, ki ji je med borbo uspel umik 353. Slika 20: Vodja partizanske enote AL, Kowalski Bolesław,»Cien«354. Dne je prišlo do drugega večjega spopada enote»cienia«z enotami AK. Pri vasi Stefanówka je enota AK poročnika Bolesława Frańczaka»Argila«, ki jo je v njegovem imenu vodil poročnik Agenor Walusiński»Kiel«, napadla enoti AL»Cienia«in enoto BCh Józefa Pacyne»Chrzestnyja«. Med spopadom je življenje izgubilo 14 pripadnikov AK in šest pripadnikov skupine AL. Kljub napadom AK je skupina»cienia«nadaljevala s svojim delovanjem na drugem območju 355. Spopad pri Stefanówki je bila zadnja večja akcija med enotami AK in AL na Lublinskem 356. Po odhodu»cienia«357 so se odnosi med AK in AL na 351 KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław 352 Isti. 353 KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław 354 KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław 355 Tajne oblicze, t.2, str KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław 67

69 območju v okolici Janowskih gozdov začeli popravljati. K temu je pripomogla tudi dejavnost vodje propagandnega oddelka lublinskega okraja AL poročnika Bołkowiaka»Boleka«, ki je poudarjala skupno borbo AL in AK proti Nemcem 358. Posledica dejavnosti poročnika Bołkowiaka je bila pogodba ki je bila podpisana , med vodstvom okraja AL Lublin in inšpektoratom AK Puławy in Janów in je prepovedovala borbe med AK in AL na tem območju 359. Dne je prišlo celo do sodelovanja pri obrambi vasi Dzierkowice, ki so jo hotele zažgati umikajoče enote nemške vojske 360. Dejavnost skupine»cenia«je dokaz, da so med drugo svetovno vojno na Poljskem obstajale oborožene skupine, ki so napadale druge skupine predvsem na lastno pest, posledica te dejavnosti pa je bilo tesnejše povezovanje AK z NSZ, kar pa je lahko še poglobilo razkol med AK in AL. Poseben primer odnosov med AL in AK na Lublinskem je bil primer enote AK, ki jo je vodil Zbigniew Stępka»Zbyszek«in je imel velik vpliv na medorganizacijske odnose na tem območju.»zbyszek«je bil namreč od začetka marca 1944 brez vednosti svojih nadrejenih udeležen pri delu lublinskega vojvodskega narodnega sveta in imel stike z vodstvom lublinskega okraja AL. Po bitki z nemškimi enotami pri vasi Spiczyn , med katero je prišla na pomoč»zbyszku«enota AL pod vodstvom Mieczysława Moczara»Mieteka«, se je»zbyszek«s svojo enoto odločil pridružiti AL. V vrstah AL je dobil nov psevdonim»mara«. Na Lublinskem je bil»zbyszek«prvi oficir AK, ki se je odločil s svojo enoto pridružiti AL. Dne je bila»zbyszku«zaupana funkcija šefa štaba v brigadi AL»Jana Hołda«, po bitki pri vasi Rąblow , pa je postal vodja brigade AL 361. S pismom»vojakom AK«362 naj bi»zbyszek«prispeval k pozitivnim odnosom med partizanskimi enotami na severu Lublinskega 363. V očeh svojih nekdanjih nadrejenih v AK je bil»zbyszek«izdajalec. To lahko sklepamo iz novega poimenovanja, ki so ga po prestopu»zbyszka«k AL uporabljali za njegovo enoto:» banda poročnika Zbyszka« Po prihodu sovjetske vojske na območje Lublina, je»cień«dobil mesto v vrstah MO, pozneje pa je deloval v vrstah LWP. Zanimivo je, da ni bil nikoli kaznovan za svoje početje spomladi 1944 na Lublinskem. Po vojni je bil kaznovan zaradi umora dveh pripadnikov varnostnega urada (UB) v Pruszkowu decembra Leta 1951 je bil aretiran zaradi pomora Židov med vojno na Lublinskem, nazadnje pa je bil zaprt , zaradi nelegalnega posedovanja orožja in blatenja države, a je bil po nekaj letih izpuščen kot»žrtev stalinske represije«ter dobil mesto v vrstah LWP. (KAŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław ) 358 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Tajne oblicze, t.2, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Citat:»Odezwa do żołnierzy AK«(M. Wieczorek str. 58). 363 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

70 Odnosi v času nemških protipartizanskih akcij v zaledju vzhodne fronte Vrsta nemških neuspehov in porazov na vzhodni fronti ter delovanje poljskih in sovjetskih partizanskih enot, so na Lublinskem povzročili pojav območij, ki so bila popolnoma zunaj nemške kontrole. Varnost nemških enot na fronti je bila zato šibka, bojna iniciativa pa je bila že od novembra 1943 v rokah poljskih in sovjetskih partizanskih sil, ki so izvajale akcije na nemških prometnih povezavah fronte z zaledjem in napadale nemške sile v zaledju 365. V zaledju fronte so spomladi 1944 na ozemljih, osvobojenih nemške administracije in policijskih enot, nastale»partizanske republike«, kjer so oblast začasno prevzele partizanske enote AK, AL, BCh in sovjetske vojske 366. Na območju Biłgoraja in Puszcze Solske je tako nastala»józefowska republika«, na območju Janowskih gozdov je bila ustanovljena»janowska republika«, na severu Lublinskega na območju Parczewskih gozdov se je nahajala»ostrowska republika«, kjer so bile v glavnem enote AL in enote sovjetske vojske, v juniju 1944 pa so na to območje prišle enote 27. Volinjske pehotne divizije AK 367. Nemci so potrebovali za umikanje svojih enot s fronte varno zaledje, zato so območja, ki niso bila pod nemško kontrolo, predstavljala veliko nevarnost 368. Edini možni način za zagotovitev varnosti svojih enot so Nemci videli v pripravi obširnih protipartizanskih akcij v zaledju fronte, katerih cilj je bil uničenje poljskih in sovjetskih partizanskih enot. Priprave na akcije so potekale že v aprilu, v maju pa je bila na območju Parczewskih gozdov izvedena akcija»maigewitter«. V juniju je na južnem območju Lublinskega potekala nemška akcija»sturmwind«, tik pred koncem nemške okupacije na Lublinskem pa je proti partizanskim enotam v Parczewskih gozdovih potekala akcija z imenom»wirbelsturm«369. Med nemškimi protipartizanskimi akcijami so se na območjih, na katerih so se v bližini nahajale enote AK in AL, med njimi oblikovali različni tipi odnosov, ki so se gibali od sodelovanja pri obrambi območja do zavrnitev sodelovanja in napetih odnosov. V času nemške akcije»maigewitter«, ki je potekala v maju 1944 na območju Parczewskih gozdov, ni prišlo do stikov med enotami AK in AL, saj v maju na območju Parczewskih gozdov še ni bilo enot AK 370. Prve primere odnosov med enotami AK in AL lahko zasledimo v času nemške protipartizanske akcije»sturmwind I«, ki je potekala od do na Niemieckie akcje pacyfikacyjne»sturmwind I«i»Sturmwind II«. (dostop ) (dalje Niemeckie Akcje ). 366 Isti. 367 Isti. 368 Isti. 369 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Niemeckie Akcje 69

71 območju Janowskih gozdov, kjer so se v tistem času nahajale sile AL v sestavi štirih čet 1. brigade AL»Ziemi Lubelskiej«, ki so štele približno 500 vojakov, brigade AL»Wande Wasilewske«, ki je imela 300 vojakov, in enote AL»Janowskega«. Enote AL je pod enotno komando vodil Ignacy Borkowski»Wicek«371. Na tem območju se je nahajalo tudi približno sovjetskih partizanov, ki sta jih vodila Nikolaj Prokopiuk in Viktor Karasiov ter 100 vojakov enote AK-NOW»Ojca Jana«pod vodstvom Bolesława Usowa»Konarja«. Skupaj so torej partizanske enote štele približno vojakov 372. Po začetku nemškega obkoljevanja je prišlo v naselju Szwedy do sestanka vodij vseh partizanskih enot na območju Janowskih gozdov. Med sestankom so odločili, da se vse enote začasno podredijo vodstvu Nikolaja Prokopiuka, ustanovljen pa je bil tudi štab združenih poljsko-sovjetskih sil, ki je skrbel za koordinacijo obrambe območja 373. Istega dne so se partizanske sile zbrale na terenu Porytowy Wzgórz, ki je s svojo lego nad reko Branew nudil dobre pogoje za obrambo 374. Dne je prišlo pri Porytowem Wzgórzu do bitke z nemškimi varnostnimi silami, med katero se je partizanskim enotam z relativno majhnim številom žrtev 375 uspelo prebiti iz nemškega obroča. Dne so se sovjetske enote in enote AL odpravile na jug, v smeri Puszcze Solske, enota AK-NOW»Ojca Jana«pa se je odpravila proti severu 376. Sodelovanje med partizanskimi enotami v Janowskih gozdovih je bilo bistvenega pomena za uspešni preboj iz obroča, posledica sodelovanja in koordiniranih akcij pa je bilo majhno število žrtev na strani partizanskih enot. Poleg tega je sodelovanje partizanskih enot v Janowskih gozdovih eden izmed primerov sodelovanja enot AK in AL v sili, ki je bilo bistvenega pomena za uspeh proti napadalcem. 371 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Niemeckie Akcje 373 Niemeckie Akcje 374 Isti. 375 Partizanske enote so imele med boji v Janowskih gozdovih 105 mrtvih, 22 pogrešanih in 104 ranjenih. 376 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

72 Slika 21: Bitka v Janowskih gozdovih. Razporeditev partizanskih enot med bitko 377. Po bojih v Janowskih gozdovih so se enote AL in sovjetskih partizanov umaknile na območje Puszcze Solske, ki se je nahajalo na ozemlju inšpektorata AK Zamość. Nemške sile so na območju Puszcze Solske organizirale naslednjo protipartizansko akcijo pod imenom»sturmwind II«, ki je potekala od do , v to akcijo pa so bile vključene še večje sile kot med akcijo»sturmwind I«. Ob informaciji o nemški akciji je vodja inšpektorata AK Zamość major Edward Markiewicz»Kalina«razglasil mobilizacijo, ki je obsegala 25 naselij na območju Puszcze Solske, izvedba mobilizacije pa je bila zaupana Józefu Steglińskemu»Cordu«378. V času nemške akcije»sturmwind II«se je na območju Puszcze Solske nahajalo približno sovjetskih partizanov pod vodstvom Nikolaja Prokopiuka ter 700 vojakov iz vrst AL, ki jih je vodil Ignacy Borkowski»Wicek«in so spadali v 1. brigado»ziemi Lubelskiej«, v brigado Wande Wasilewske in enoto AL»Janowskega«.»Kalini«je z 377 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Niemeckie Akcje 71

73 mobilizacijo uspelo organizirati približno vojakov AK, ki so bili razdeljeni v devet bojnih enot. Skupaj so torej partizanske enote štele približno vojakov 379. Na območju Puszcze Solske v primerjavi z Janowskimi gozdovi ni prišlo do sporazuma med partizanskimi enotami. Dne je prišlo celo do odločitve, da se skupine sovjetskih enot in AL razdelijo na dva dela. Sovjetske enote so se želele prebijati na jug, med tem ko so bile enote AL namenjene na zahod Puszcze Solske. Edward Markiewicz»Kalina«se je odločil za»gibajočo borbo«, ki je zahtevala odhod v notranjost nemškega obroča, pri tej odločitvi pa se je»kalina«soočil z nasprotovanjem nekaterih podrejenih komandantov, ki so želeli prebijati nemški obroč pod Biłgorajem in se prebiti v Janowske gozdove 380. Enote AL so se med iskanjem šibke točke v nemškem obroču želele prebiti v rajon Górecka Kościelnega, kjer bi se lahko prebile v smeri Janowskih gozdov. Dne so se enote AL ustavile v bližini kraja»za Oknem«, kjer se je nahajal štab majorja AK Edwarda Markiewicza»Kaline«. AL je h»kalinu«poslala delegacijo na čelu z Ignacyem Borkowskim»Wicekom«s predlogom skupnega prebijanja nemškega obroča, vendar je»kalina«delegacijo AL zavrnil, kmalu zatem pa so skupini AL in AK napadle nemške enote 381. Dne sta se sestala»kalina«in vodja sovjetskih enot, Nikolaja Prokopiuka. Sovjetska stran je predlagala skupno prebijanje ob reki Tanew, ki bi poteklo ob pomoči sovjetskega letalstva, Prokopiuk pa bi poslal svoje obveščevalce, ki bi»kalino«obvestili o trenutku prebijanja čez nemški obroč. Zanimivo je, da do skupnega prebijanja ni prišlo, saj so se sovjetske sile prebile čez nemški obroč, o tem pa»kaline«, ki se je bil po tem prisiljen umakniti še globlje v območje Puszcze Solske, niso obvestili 382. Posledica tega je bila, da so se enote AK znašle v brezizhodni situaciji in si onemogočile varno prebijanje iz nemškega obroča. Dne in se je želel v sotočju rek Sopot in Tanew del enot AK prebiti iz obroča. Boje je od 700 vojakov AK preživelo le 80 vojakov. Med padlimi je bil tudi»kalina«383. Ob dogodkih v Puszczi Solski se pojavlja vprašanje, zakaj ni prišlo do sodelovanja med partizanskimi enotami, podobnega tistemu iz Janowskih gozdov. Nekoliko nenavadna je bila tudi zavrnitev sodelovanja med enotami AL in AK s strani»kaline«. Glede na nenavadne odločitve»kaline«in nasprotovanje njegovih podrejenih lahko sklepamo, da je pri tej zadevi šlo predvsem za osebnostne lastnosti vodje inšpektorata AK Zamość, Edwarda 379 Isti. 380 Isti. 381 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Niemeckie Akcje 383 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

74 Markiewicza»Kalina«. Žal so njegove odločitve povzročile nesrečno usodo mnogih vojakov AK, ki bi se lahko varno prebili iz nemškega obroča. Slika 22: Delovanje partizanskih enot na območju Puszcze Solske, med in Kot je bilo omenjeno v uvodu, so Nemci julija 1944 izvedli akcijo»wirbelsturm«proti partizanskim enotam v Parczewskih gozdovih, kamor so se preko reke Bug, prebile enote 27. Volinjske Divizije pehote AK. Po odhodu glavnih sil AL in sovjetskih partizanskih enot na jug je na območju Parczewskih gozdov ostala četa AL Chyla Gryszpana»Chyla«in diverzantska skupina iz vrst AL Bolesława Drabika»Boleka« Volinjska divizija pehote AK pod vodstvom Jana Szatowskega»Kowala«, ki se je v sredini junija prebila na ozemlje Parczewskih gozdov, je bila po dolgi in težki poti z Volinja preko Buga v slabem stanju, saj ji je primanjkovalo opreme in težke oborožitve, dolga pot in boji pa so zahtevali tudi človeški davek. Od svojega prihoda so se enote divizije AK nahajale na južnem delu Parczevskih gozdov v oklici vasi Głębokie in Wisznice, kjer so si enote AK lahko opomogle, ob tem pa so prihajali v vrste AK tudi novi prostovoljci 386. Po prihodu divizije AK so se na območju Parczewskih gozdov vzpostavili tudi stiki s partizanskimi skupinami, ki so se nahajale na tem območju. Vzpostavitev in ureditev odnosov med enotami na ozemlju Parczewskih gozdov je bilo nujno za njihovo delovanje, zato je bil 384 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Michał Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, Warszawa: Instytut Wydawniczy Pax, str (dalje Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK ). 73

75 konec junija v bližini jezera Kleszczów organiziran sestanek vodij vseh poljskih in sovjetskih partizanskih skupin, ki so se nahajale na območju Parczewskih gozdov. Divizijo AK je predstavljal major Jan Szatowski»Kowal«, BCh je predstavljal Zygmunt Goławski»Niwa«, na sestanek je prišel mestni sekretar PPR Władysław Zdunek, svoje predstavnike pa so poslali tudi vodja lublinskega okraja AL Grzegorz Korczyński»Grzegorz«ter vodji sovjetskih enot, general Boranovski in polkovnik Ivan Banov. Sestanek je vodil predstavnik divizije AK major»kowal«387. Rezultat sestanka predstavnikov partizanskih skupin so bili dogovori, ki so med drugim vsebovali: vzajemno obveščanje o sovražniku, nudenje pomoči v bojih z Nemci, medsebojno obveščanje o lokaciji enot in določitev mest za prenašanje sporočil 388. Za povezavo in sodelovanje med partizanskimi enotami so skrbeli obveščevalci enot. Pri diviziji AK je za povezavo z lokalnimi enotami AL, BCh in sovjetskih partizanov skrbel Romuald Kompf»Rokicz«389, pri AL je bil posrednik v kontaktih s sovjetskimi enotami in mestnimi enotami BCh in AK Bolesław Drabik»Bolek«390, za povezavo z divizijo AK pa je pri AL skrbel Henryk Gruszczyk»Heniek«, ki se je nahajal celo v štabu divizije 391. Dne so na območje Parczewskih gozdov začele prihajati informacije o novi nemški akciji, katere cilj je bilo uničenje partizanskih enot v Parczewskih gozdovih. Enote v Parczewskih gozdovih so se začele pripravljati na obrambo območja 392. V nemškem obroču se je tako v sredini julija znašlo približno pripadnikov poljskih in sovjetskih partizanskih enot, med katerimi je bilo približno vojakov AL, ki so se nahajali v rajonu Ochoża in približno pripadnikov sovjetskih sil pod vodstvom Ivana Banova»Czornyja«in Anatola Kovalenka»Bielova«, ki so se nahajali na severu gozdov. Enote 27. Volinjske divizije pehote AK so takrat štele približno vojakov, ki so bili organizirani v petih bataljonih na jugu Parczevskih gozdov 393. Ker Parczewski gozdovi niso nudili dobrih pogojev za borbo na daljši rok, enote divizije AK pa niso imele dovolj orožja in opreme za učinkovito borbo, je vodstvo AK pogojevalo svojo udeležbo v obrambi območja s pomočjo v opremi in orožju.»kowal«je dne svojo prošnjo po pomoči prek Henryka Gruszczyka»Henieka«naslovil na vodjo AL Grzegorza Korczyńskega»Grzegorza«in vodjo sovjetskih enot Ivana Belova»Czornyja«. Še istega 387 Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Prav tam. 389 Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

76 večera se je»heniek«vrnil v štab AK z zavrnitvijo prošnje, saj so imele AL in sovjetske enote od svojih nadrejenih prepoved dajanja opreme in municije 394.»Kowal«se je na besede»henieka«odzval z besedami:»divizija se ne bo borila s koli.hienka«je obenem obvestil, da se bo divizija AK dne ob začela prebijati na zahod za reko Wieprz v rajon Kozłowieckih gozdov, pridružijo pa se jim lahko tudi enote AL in sovjetskih sil 395. Enote 27. Volinjske divizije pehote AK so se naslednji dan, po bitki pri Juliopolu, prebile iz obroča in ustavile v vasi Kamionka zahodno od kraja Firlej v bližini Lubartowa 396, ki so ga nemške sile začele zapuščati in je padel v roke poljskih enot 397. Z odhodom divizije AK so se zmanjšale možnosti za učinkovito obrambo partizanskih enot, ki so ostale v obroču. Enotam AL in sovjetskim enotam se je med in po težkih bojih uspelo prebiti iz nemškega obroča in so pod vodstvom Grzegorza Korczyńskega»Grzegorza«dne prišle v Lubartow, kjer so že bile enote AK 398. Slika 23: Situacija po odhodu 27. Volinjske divizije pehote AK iz Parczewskih gozdov ter prebijanje partizanskih enot iz nemškega obroča ( ) Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Citat :»Dywizja nie będzie się bila kijami.«(fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str ). 396 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

77 Dne so v Lubartowu sovjetski oficirji med sestankom s komandanti enot AK zahtevali, da se enote AK pridružijo poljskim enotam generala Berlinga,»katerim se pridružujejo vsi poljski partizani in se bodo borili z Nemci«400. Grzegorz Korczyński»Grzegorz«, ki se je kmalu po odhodu sovjetskih oficirjev pojavil v Lubartowu je od komandantov divizije AK in mestnih oblasti AK zahteval izdajo ukaza za takojšen umik enot AK iz Lubartowa in se jim predstavil kot:»edini pravi vodja, upravičen do delovanja v imenu poljskega naroda.«, vendar so vodje divizije AK njegovo zahtevo zavrnili 401. Sklepamo lahko, da so bile besede komandanta AL,»Grzegorza«, posledica dne ustanovljenega PKWN v Chełmu, ki se je deklariral kot edini predstavnik oblasti na Poljskem. Ustanovitev PKWN je bila, po ustanovitvi KRN in AL, drugi korak komunističnih sil v borbi za oblast na Poljskem, saj je PKWN predstavljal resnega konkurenta poljski vladi v Londonu. Posledica je bila popolna diskreditacija enot AK s strani vodij AL in sovjetskih enot na terenu. Dne so vodje AK dobili od komandantov enot Rdeče armade ukaz, ki je diviziji AK onemogočal nadaljnje sodelovanje v borbi z Nemci in zahteval predajo orožja. Vodje divizije in vojaki AK so ukaz sprejeli z žalostjo, saj je to pomenilo konec 27. Volinjske divizije pehote AK 402. Razoroževanje enot AK lahko razumemo kot monopoliziranje boja proti Nemcem. Komunistične sile namreč niso želele deliti zaslug za zmago nad Nemci s privrženci londonske vlade. Ta dejanja so bila ena izmed najpomembnejših korakov k prevzemanju oblasti na Poljskem Kielecko območje Po začetku bojnega udejstvovanja enot GL-AL na Kieleckem je začelo v drugi polovici leta 1943 naraščati tudi število konfliktov med AK in AL na tem območju 403. Napeti odnosi med predstavniki poljske vlade v Londonu in enotami AL so v začetku leta 1944 preraščali tudi v oborožene spopade. 404 Odnose, ki so vladali med AK in AL na kieleckem območju v začetku leta 1944, najbolje opišejo besede iz poročila Andrzeja Adryana, vodje kieleckega okraja AL:»Naše enote lovijo ravnotežje med dvema, enako hudima sovražnikoma: med nemško 400 Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str. 151, 155 (Citat:» jedyny prawowity dowódca, uprawiony do działania w imieniu narodu polskiego «str. 155). 402 Fijałka, 27. Wołyńska Dywizja Pichoty AK, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 33, str

78 žandarmerijo in AK«405. Te besede jasno izražajo sovražno vzdušje, ki je vladalo na Kieleckem in Radomskem v januarju in februarju 1944 in hkrati potrjujejo, da so imele enote AL londonsko vlado za enako velikega sovražnika kot Nemce. Sovražnemu vzdušju na tem območju je botrovalo tudi delovanje nekaterih vojaških skupin iz vrst AK in AL, ki so se medsebojno napadale in občasno ropale prebivalstvo v svoji okolici. Ena izmed takšnih skupin je bila enota AK»Białe Barwy«, pod vodstvom Konrada Suwalskega»Cichyja«, ki je delovala na območju Opatowa pri Radomu in je večkrat na lastno pest napadala enote AL s tega območja 406. Eden izmed prvih napadov, ki jih je izvedla enota»cichyja«je bil napad dne na enoto AL Mariana Langiewicza pri vasi Korycizna. Po kratki borbi je uspelo enoti AL pobegniti 407. Drugi napad, ki ga je izvedla skupina AK Konrada Suwalskega, se je zgodil v začetku februarja 1944 pri vasi Wola Bodzechowska 408. Dne je enota AK»Białe Barwy«napadla in uničila enoto AL»Józefa Sowińskega«, ki jo je vodil Marian Olczyk»Lwa«. Povod za to dejanje skupine AK»Białe Barwy«naj bi bil teror, ki ga je izvajala enota AL»Józefa Sowińskega«nad prebivalstvom na tem območju 409. Med napadom na enoto AL so bili ubiti štirje vojaki AL, deset naj bi jih bilo ustreljenih po koncu bojev, osem pa so jih vojaki AK vzeli za talce 410. Napad skupine AK je povzročil pravo krizo v odnosih med AK in AL, saj je bil povod za povračilne ukrepe AL. Pred napadom pri Woli Bodzechowski je bila v prvih dneh februarja, s strani vodstva okrožja AL Kielce, na območju Tarlowskega, izvedena mobilizacija sil AL, ki je imela za cilj obrambo in ukrepanje pred nasilnimi dejanji enot AK in NSZ. Med akcijo je enota AL Wasyla Wojczenka»Saszke«vzela za talce pet članov in sodelavcev AK, ki jih je odpeljala v vas Sudol pri Bodzechowu. Po akciji enote AK»Białe Barwy«Konrada Suwalskega pri Woli Bodzechowski so želeli pri AL zamenjati talce, ki so jih vzeli med akcijo na Tarlowskem, s talci, ki jih je vzela enota»cichyja«411. Zanimivo je, da do izmenjave talcev ni prišlo, ker so bili talci, ki jih je vzela enota AL»Saszke«, pred predajo postreljeni Tajne oblicze, t.2, dokument št. 36, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 61, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 409 Tajne oblicze, t.2, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37, str Med konferenco vodilnih ljudi okrožja AL Radom v vasi Sudol, na kateri so razpravljali o usodi talcev, ki so jih vzeli na Tarlowskem, je talce stražila specialna enota Janeka Kanarskega. Med talci, ki jih je vzela enota AK»Białe Barwy«, je bil tudi brat Janeka Kanarskega, Bolesław Kanarski»Król«. Ob informaciji, da je bil»król«ustreljen je začel Janek Kanarski streljati talce in se po nesreči ustrelil tudi sam. Vodstvo AL se je po tem dogodku odločilo ustreliti vse talce, saj jih naj ne bi mogli zamenjati. Trupla talcev so pokopali v gozdu v bližini 77

79 Okoli je spet prišlo do akcije vodstva okraja AL Radom, na območju Tarlowskega, kjer so jemali talce iz vrst AK in NSZ. Akciji se je poleg enote AL»Saszke«pridružila tudi enota AL»Mariana Langiewicza«. Namen je bila izpustitev talcev, ki jih je vzela AK v okolici Ćmielowa in vrnitev orožja in opreme, ki jo je AK pridobila med akcijo pri Woli Bodzechowski 413. Nekaj tednov pozneje je NSZ izvedla povračilno akcijo za teror, ki ga je izvajala AL nad prebivalstvom na Tarlowskem. V komunističnem zgodovinopisju je bila ta povračilna akcija poimenovana:»pomor pri Łysowodach«414. Kljub napetim odnosom je prišlo ob koncu februarja na Kieleckem do pozitivnih premikov v odnosih med AK in AL. Dne je bila med vodstvom okrožja AL Radom in komando AK Opatow sklenjena pogodba o končanju bojev med AK in AL. Pogodbo sta načeloma obe strani spoštovali 415. Po sklenjeni pogodbi med AK in AL se je število medsebojnih spopadov zmanjšalo. Kljub temu pa so na Kieleckem obstajale skupine, ki so na lastno pest napadale in ropale prebivalstvo in občasno napadale druge vojaške skupine. Ena izmed takšnih skupin je bila enota AL»Bartosza Glowackega«pod vodstvom Stefana Szymanskega»Ose«, ki je pri vasi Denkówek izvedla napad na vojake AK iz enote majorja Eugeniusza Kaszyńskega»Nurte«. Med akcijo so bili ubiti štirje vojaki AK, enemu pa je uspelo pred likvidacijo pobegniti 416. Povod za to akcijo enote AL naj bi bila oprema, ki so jo nosili vojaki AK in naj bi pripadala vojakom AL, ki so bili pobiti s strani enote Konrada Suwalskega»Cichyja«pri Woli Bodzechowski 417.»Osa«ni deloval v skladu z ukazi štaba AL in je bil zaradi akcije pri Denkówku kaznovan in prestavljen na drugo območje 418, kljub temu pa je želel prikriti prave razloge za napad 419. Stefan Szymański»Osa«je s svojim delovanjem zelo omajal ugled AL in PPR ter ogrozil dobre odnose AL z vodstvom AK na Kieleckem, nad njegovimi roparskimi navadami pa so se pritoževali tudi člani njegove skupine 420. Enota AL Stefana Szymanskega»Ose«je bila po akciji pri Denkówku nekajkrat tarča napadov s strani enot NSZ, medtem ko se je AK nepotrebnim napadom izogibala 421. naselja Miłkow. Trupla so enote AK odkrile šele (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37, str ). 413 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37, str Tajne oblicze, t.2, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 26 in Tajne oblicze, t.2, str Tajne oblicze, t.2, dokument št. 61, str Isti. 419 Po vojni je Stefan Szymanski deloval kot major UB v Kielcah,kjer je kot šef komisije za boj proti banditizmu, preganjal nekdanje vojake enote AK»Nurta«in iskal edinega preživelega pripadnika AK. (Tajne oblicze, t.2, str. 137). 420 Tajne oblicze, t.2, str. 137 (O ropanju prebivalstva in škodovanju ugledu AL in PPR je v svojem poročilu pisal sovjetski vojak, padalec, ki je nekaj časa prebival v enoti Stefana Szymanskega»Ose«.). 421 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

80 Delovanje enote AL Stefana Szymanskega»Ose«lahko primerjamo z delovanjem enote AL Bolesława Kaźmieraka»Cienia«in ga uvrstimo med primere»revolucionarnega banditizma«odnosi med Szymanskim in vodstvom AL na Kieleckem so se kmalu uredili, saj se je julija pojavil kot eden izmed predstavnikov AL na zasedanju vojvodskega Narodnega sveta v vasi Chancz, kjer je bila med drugim sprejeta resolucija, ki je obtožila vodje AK in NSZ v okrožju Radom spodbujanja bratomornih akcij 422. Podobni odnosi kot na vzhodnem delu Kieleckega so vladali tudi na zahodu tega območja. Tudi tukaj naj bi se načeloma spoštovala določila februarske pogodbe, ki so prepovedovala medsebojne napade enot AL in AK 423. Z združevanjem organizacije NSZ z AK 424, je nastopilo poslabšanje odnosov med AK in AL, organizacija AK pa naj bi doživela s pridružitvijo dela NSZ prestavitev politične usmeritve na desni pol. Vzroki za medsebojne spore naj bi bili tudi primeri prehodov nekaterih enot AK v vrste AL, kar je povzročilo, da je prišlo junija do prekinitve stikov in dogovorov med lokalnimi enotami AL in AK 425. Sklepamo lahko, da je šlo pri prehodih enot AK k AL za nezadovoljstvo nad združevanjem AK in NSZ, nekateri so namreč obtoževali enote NSZ za napade na enote AL, kar je povzročalo nezaupanje in nemir v vrstah AK 426. Do zanimive situacije v odnosih med AK in AL je prišlo tudi v začetku avgusta 1944 na severu Kieleckega, kamor se je v Siekerzynske gozdove ob koncu julija umaknila 1. brigada»ziemi Kieleckiej«. V Siekerzynskih gozdovih se je v bližini naselja Wykus, kjer so bile nastanjene enote 1. brigade»ziemi Kieleckiej«, nahajala tudi skupina na novo organiziranih enot AK. Med in je prišlo do sestanka med člani vodstva kieleckega okraja AL in vojaki AK, ki so se nahajali v Siekerzynskih gozdovih. Po pogovorih je približno 100 vojakov AK skupaj s svojimi vodjami prestopilo v vrste AL. Prestop enot AK in AL v drugo organizacijo naj bi bil na tem območju možen zaradi pogodbe, ki je bila sklenjena med komando okrožja AK Strachowice in vodstvom kieleckega okraja AL 427. Večina vojakov je bila pozneje združenih v 2. brigado AL»Ziemi Kieleckiej«, ki je bila ustanovljena in dobila ime»świt«. V brigadi so nekateri vojaki AK zasedli tudi odgovornejše funkcije 428. Pojavlja se vprašanje razlogov za takšno odločitev vojakov AK v Siekerzynskih 422 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Združitev NSZ z AK se je zgodila (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 289). 425 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str AKwd, t.3, dokument št. 621 str Vodje AK, ki so se odločili za prestop k AL, so bili: Kazimierz Gawronski»Orzeł«, Julian Jaszkiewicz»Fin«in Jan Ruca»Bałtyk«(Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 157). 428 Prav tam. 79

81 gozdovih. Najbolj verjeten razlog je bilo pomanjkanje orožja in opreme, saj so bili vojaki AK v Siekerzynskih gozdovih slabo oboroženi in brez pomoči ne bi preživeli 429. Poleti 1944 med AK in AL ni prihajalo do dogodkov, ki bi kalili odnose med obema organizacijama. Prihajalo je celo do iniciativ z obeh strani, ki so se gibale v smeri taktičnega sodelovanja v boju proti Nemcem med enotami AL in AK, ki so delovale na istem območju. Eden izmed takšnih primerov je sestanek 4. polka AK z vodstvom kieleckega okraja AL, ki je bil v Suchedniowskih gozdovih. Drugi sestanek te enote AK s predstavniki 1. brigade»ziemi Kieleckiej«je bil v vasi Dziadek 430. Opis sodelovanja in pozitivnih odnosov je vseboval tudi ukaz vodje kieleckega okraja AL enotam AL na območju kieleckega okraja AL, ki je bil izdan v sredini septembra : 1. Izkazovanje vojaških časti vsem višjim vojaškim stopnjam, tudi enotam, ki spadajo v vrste Domovinske armade. 2. Spoštovanje vseh odredb, izdanih s strani vodstva Domovinske armade, ki so namenjene vojaškemu sodelovanju na operacijskih terenih. 3. Nudenje vojaške pomoči kjerkoli in kadarkoli enotam Domovinske vojske, ki se znajdejo v nevarnosti v borbi z Nemci Območje južne Poljske Na območju južne Poljske na začetku leta 1944 ni prišlo do tesnejših stikov med različnimi vojaškimi skupinami AK in AL, saj so bile strukture AL na območju krakovskega okraja šele na začetku delovanja, bojno delovanje pa je bilo ovirano tudi zaradi dejstva, da je bil Krakov središče Generalne gubernije in je bila večja aktivnost vojaških skupin onemogočena tudi zaradi prisotnosti nemških varnostnih sil 432. Kljub oviranemu delovanju je prišlo spomladi na severnem delu krakovskega območja do občasnih napetosti in napadov med pripadniki AK in AL Prav tam. 430 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Citat:» 1. Oddawanie honorów wojskiwych indiwidualnie wszystkim starszym stopniem wojskowym, jak również oddziałom, wchodzącym w skład Armii Krajowej. 2. Respektowanie wszyskich zarządzeń, wydanych przez Dowództwo Armii Krajowej, idących po linii współpracy wojskowej na terenach operacyjnych. 3. Niesienie na każdym miejscu i o każdej porze wojskowej pomocy dla jednostek Armii Krajowej, znajdujących się w niebezpieczeństwie powstałym w walce z Niemcami.«(Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str ). 432 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 26 in Tajne oblicze, t.2, dokument št. 44, str

82 Konec pomladi 1944 so se predeli južne Poljske nahajali v neposrednem zaledju fronte. V tej situaciji je prišlo na tem območju do zanimivih dogodkov, ko se je ob umikanju nemške vojske in pojenjanju moči sovjetske ofenzive ustvarilo območje, ki je prišlo pod nadzor partizanskih sil AK, AL in BCh. To ozemlje se je imenovalo Pinczówska republika in je obsegalo ozemlje, veliko približno 800 kvadratnih kilometrov 434, ki je segalo od Pinczówa na severu preko Nowega Korczyna na vzhodu do Koszyc in naselja Brzesko Nowena jugu, od Proszowic in kraja Gorny Miechowskie na zahodu ter preko Sancygniowskih gozdov nazaj do Pinczówa 435. V času Pinczówske republike je prišlo do pomembnih elementov sodelovanja med enotami AK, AL in BCh, ki so uspele organizirati obrambo ozemlja 436. Med obstojem Pinczówske republike so bile na posameznih območjih ustanovljene politične ustanove, ki so pripadale različnim političnim skupinam. Na severu»republike«, kjer so prevladovale enote AL, je bil ustanovljen Pinczówski tajni narodni svet, na čelu katerega je stal Franciszek Kucybała, med tem ko je bil na jugu, kjer so bile večinoma enote AK, v kraju Kazimierz Wielki nastanjen področni odposlanec Vlade Republike Poljske v domovini 437. Primer dobrega sodelovanja med enotami AK, AL in BCh je bil spopad poljskih enot z nemškimi silami v kraju Skalbimierz, ki se je zgodil Pri tem spopadu se je pokazalo dobro koordinirano delovanje poljskih sil, katerega posledica je bil poraz nemških enot 438. Po spopadu je prihajalo na območje Pinczowskega vse več nemških sil, območje osvobojenega ozemlja pa se je začelo od le še manjšati 439. Od so začele enote AK in BCh uresničevati ukaze o demobilizaciji enot, AL pa se je odločila zapustiti ozemlje»republike«. V sredini avgusta je prešlo ozemlje spet v roke Nemcev 440. Na Miechowskiem, ki je bil nekakšen podaljšek Pinczówske republike, je prišlo v Kąpielah v okolici Wolbroma do konference poljskih enot na tem območju, ki je bila sklicana na iniciativo sekretarja miechowske PPR Stanisława Brodzińskega. Namen konference je bil določitev oblik sodelovanja med enotami v borbi z Nemci. AL je na konferenci predstavljal Tadeusz Grochal»Tadek Biały«, AK je predstavljal Stanisław Wencel»Twardy«, katerega enota je prihajala iz vrst socialističnih oboroženih skupin 441, predstavnik BCh pa je bil 434 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Opis Republiki Pińczowskiej, (dostop ) (dalje Opis Republiki Pińczowskiej ). 436 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Opis Republiki Pińczowskiej 438 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Stanisław Wencel»Twardy«je vodil socialistične bojne enote, ki so bile vključene v AK. 81

83 Stanisław Śnitko»Sowa«442. Po konferenci je bila podpisana deklaracija o prestopu»twardega«in»sowe«v vrste AL, pod jamstvom popolne enakopravnosti ter politične in organizacijske avtonomije.»twardy«in»sowa«sta imela namen razglasiti svoj prestop v AL šele po prejemu orožja, ki jima ga je obljubila AL 443. Dne se je v Soleckih gozdovih sestalo 28 vodij enot AK, BCh in GL-WRN, ki so predstavljali 720 pripadnikov svojih organizacij. Vodje so se na sestanku odločili za prestop k AL, kmalu zatem pa je bil v Korczycah ustanovljen štab novega bataljona AL 444. Sklepamo lahko, da so bile enoti»twardega«in»sowe«ter enote vodij enot, zbranih v Soleckih gozdovih, slabo oborožene in so potrebovale pomoč, ki so jo našli v pridružitvi AL, po drugi strani pa so bile enote, sestavljene iz predstavnikov socialistov, ideološko bližje organizaciji AL. Septembra je prišlo na Podhalu do srečanja predstavnikov AL s komandantom nowosądskega inšpektorata AK in hkrati vodjo prvega polka podhalskih strelcev Adamom Stabrawo»Borowym«. Med srečanjem naj bi prišlo s strani AL do predlogov o sodelovanju v boju proti Nemcem, ki pa niso bili v celoti realizirani. Dogovori so potekali v smeri taktičnega sodelovanja in izmenjevanja obveščevalnih podatkov Šlezijsko območje Na Šlezijskem ni prihajalo do pogostih stikov in sodelovanja med organizacijo AK in AL. Na tem območju je bila namreč velika nevarnost nemških agentov, zato so bili pripadniki podzemnih organizacij pri stikih zelo previdni 446. Kljub temu je z Gornjega Šlezijskega znan primer Wiktora Szostaka»Jakubowicza«, ki je bil na začetku povezan z AK in se je zaradi domnevne želje po aktivni borbi z Nemci s svojo enoto pridružil AL. Stik s predstavniki vodstva šlezijskega okraja AL je»jakubowicz«navezal že v aprilu1944, prošnjo za sprejetje v AL pa je dal junija. V vrste AL je bil»jakubowicz«skupaj s svojo enoto uradno sprejet Z njegovo pomočjo je želela AL 442 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. (Pogodba je bila le delno realizirana, saj so na»twardega«in»sowo«pritiskali nadrejeni, poleg tega pa nista dobila obljubljenega orožja.) 444 Prav tam. 445 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

84 zgraditi okrožje AL Katowice 447, kjer je bil»jakubowicz«postavljen na položaj vodje okrožja AL Katowice Območja, pridružena Tretjemu rajhu Prvo od območij, priključenih Tretjemu rajhu, kjer so začeli delovati organi AL in PPR, je bilo območje severnega dela Mazowieckega. Na tem območju je prišlo ob koncu septembra do prvega sestanka aktiva PPR s člani AK in BCh. Predstavnika PPR sta bila predstavnik okrožja, Jadwiga Ludwińska in predstavnik centralnega komiteja, Marian Baryla»Bartek«, politični predstavnik AK pa je bil Tadeusz Kuligowski. Prvo srečanje se je zgodilo , v vasi Szumanie, drugo srečanje pa je potekalo ob koncu oktobra v kraju Kępa Gołuska. Med srečanji konkretnih dogovorov v smeri sodelovanja med enotami ni bilo doseženih, vendar naj bi bila velika razlika med odnosi med AK in AL na severnem Mazowieckem in odnosi na območju Generalne gubernije. Na območjih, priključenih Tretjemu rajhu, naj ne bi bilo bratomornih borb Odnosi med varšavsko vstajo Varšavska vstaja je bila eden izmed redkih, če ne edini primer, kjer so se sile AL podredile, čeprav le taktično, vodstvu AK. Poleg tega gre za enega izmed najpomembnejših trenutkov v zgodovini druge svetovne vojne na Poljskem, v katerem je uspelo poljskim enotam, združenim pod vodstvom AK, vsaj za 63 dni iztrgati svojo prestolnico iz rok Nemcev. Med Varšavsko vstajo je prihajalo med pripadniki AK in AL do stikov, ki so se ponekod oblikovali tudi v sodelovanje. Na začetku vstaje je prihajalo do stikov med enotami AK in AL predvsem na Woli in Starem Miastu, v septembru, po padcu Starega Miasta in do konca vstaje, pa so se enote AK in AL srečevale na Śródomieściu in na Żoliborzu Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 124 in Zaradi aktivnosti nemških agentov je bil , v času zasedanja okrožnega komiteja PPR Katowice, aretiran. Umrl je v zaporu v Mysłowicah. (Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str ). 449 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

85 Slika 24: Karta območij Varšave med Varšavsko vstajo Odnos AK in AL do vstaje V letih nemške okupacije je bila Varšava središče političnega delovanja vseh pomembnejših podzemnih organizacij, med njimi tudi AK in AL. AK je imela načrt splošne vstaje, ki je bil del plana»burza«, ta pa ni predvideval bojev v večjih mestih. Večina orožja iz tajne produkcije naj bi šla v vzhodne dele Poljske, kjer se je izvajal plan»burza«, zaradi česar so bile enote v Varšavi oslabljene. Takšno stanje je vladalo do sredine julija 1944, saj naj bi glavni komandant AK napisal, da vstaja nima pogojev za uspeh 452. Situacija se je spremenila teden pozneje, ko je v London prišlo sporočilo glavnega komandanta AK, Tadeusza Komorowskega»Bora«:»Pripravljeni smo v vsakem trenutku na borbo za O Powstaniu, (dostop ). 452 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

86 Varšavo «453. Dne naj bi bila sprejeta odločitev vodij AK, da bi se prve akcije lahko začele okoli , vendar se je v noči na vodstvo AK odločilo, da začne vstajo ob , kar je povzročilo zmedo pri ostalih vojaških skupinah, ki so se pripravljale na začetek vstaje Odnos AL do morebitne vstaje v Varšavi prvi kažejo dokumenti z začetka leta Iz njih je razvidno, da je imela AL načrt popolnega obvladovanja Varšave, vstajo pa bi spreobrnila v revolucijo. V osnovi naj bi šlo za začetno obvladovanje glavnih točk v Varšavi, ki bi ob primerni priložnosti preraslo v revolucijo, med katero bi odstranili»reakcijske skupine«, med katere je sodila tudi AK 457. Ni znano, ali je spomladi 1944 vodstvo AL v Varšavi še vedno imelo takšen načrt ali pa je načrte prilagodilo razmeram. Dejstvo je, da je imela AL v Varšavi za izpeljavo takšne akcije premalo ljudi, saj naj bi bilo po poročilih te organizacije v maju 1944 v Varšavi približno 340 pripadnikov AL, v juniju pa približno 435 vojakov AL 458. Vodstvo AL je stanje sil med vstajo sicer ocenjevalo na število med 700 in pripadnikov AL 459, vendar podatki kažejo, da je bilo, na zadnji dan vstaje v Varšavi približno 260 vojakov AL 460. Po julijski ustanovitvi PKWN so glavna vodstva PPR in AL zapustila Varšavo in se prestavila na osvojeno ozemlje, v Varšavi pa so pustila svoje namestnike 461. Glavne sile AL so bile julija koncentrirane na območjih Wole in na Pragi, osnovno bojno moč pa je tvoril bataljon»czwartaków«pod vodstvom poročnika Kobylińskega. Ob koncu julija, ko so se začele nemške enote umikati iz Varšave, je vodstvo AL v Varšavi začelo s pripravo na vstajo. V okviru priprav so se začele sile AL zbirati na Woli in na Starem Miastu, kjer je bila njihova glavna naloga preprečitev razstrelitve mostu Kierbedz čez Vislo. Na Pragi naj bi imele enote AL glavno nalogo čimprejšnje vzpostavitve sodelovanja s sovjetsko vojsko, ki se je bližala Varšavi 462. Na sestanku glavnega aktiva PPR in AL na Starem Miastu dopoldne , je vodja okrožja AL Varšava Bolesław Kowalski določil tri glavne centre delovanja enot AL: Na 453 Citat:»Jesteśmy gotowi w każdej chwili do walki o Warszawę.«(Armia Krajowa w dokumentach , t. 4, lipiec 1944 październik 1944, Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, dokument št. 716, str. 11) (dalje AKwd, t. 4 ). 454 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str AKwd, t. 4, dokument št. 739, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 127, str (Gre za»načrt obvladanja Varšave«, ki ga je februarja 1943 izdal Stanisław Skrypi, šef štaba GL okrožja Varšava.). 458 Tajne oblicze, t. 2, str Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130, str Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 13 1, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

87 Starem Miastu, v rajonu Młynarske ulice, na Woli in v bližini trga Jana Kazimierza v Śródomieściu. V skladu z načrti AK iz , je vodstvo AL pričakovalo začetek vstaje okoli , zato je začetek vstaje , povzročil v vrstah AL pravo zmedo 463. Zaradi novih razmer so se v vodstvu AL pojavile nove opredelitve glede vstaje. Dne je bil na Starem Miastu organiziran sestanek, na katerem se je zbrala večina oficirjev AL in vodilnih članov PPR v Varšavi. Poleg Aleksandra Kowalskega, ki je bil organizator sestanka, so se sestanka udeležili tudi člana centralnega komiteja Helena Kozłowska in Marian Baryła ter nekaj članov PPR iz Varšave. AL so na sestanku predstavljali Bolesław Kowalski»Ryszard«, ki je bil vodja okrožja AL Varšava, in oficirji v Glavnem štabu AL, med katerimi sta bila tudi Stanisław Nowicki»Feliks«in Stanisław Kurland»Korab«. Glavna tema sestanka je bil odnos do vstaje, ki naj bi bila po mnenju nekaterih usmerjena proti levici in Sovjetski zvezi. Kljub vsemu se je večina prisotnih izrekla za udeležbo v vstaji. Na tem sestanku je prišlo tudi do odločitve, da AL svoje enote v taktičnem smislu podredi lokalnim vodstvom AK 464. Dva dni pozneje, , je prišlo zaradi pojavljajočih se mnenj o»antisovjetskosti«vstaje do drugega sestanka, kjer se je zbralo približno 30 vodilnih ljudi iz AL in PPR v Varšavi. Poleg vseh ljudi s prvega sestanka so se drugega sestanka udeležili tudi šef štaba AL Józef Malecki»Sęk«465, kapetan Edward Lanota»Edward«, kapetan Konrad Kobyliński»Konrad«in podpolkovnik Andrzej Adryan 466, nekdanji vodja III. okraja AL. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki milice RPPS in ZWM 467. Beseda na sestanku je spet tekla o opredelitvi odnosa do vstaje. Med sestankom sta se oblikovali dve skupini, ki sta imeli različni stališči. Prva skupina, v kateri so bili Aleksander Kowalski, Helena Kozłowska, Józef Malecki»Sęk«in oficirji vodstva vstajnikov AL, je bila mnenja, da vojaška situacija v vstaji ni dobra, a vendar ni brezupna, še posebej zaradi bližajoče se pomoči sovjetskih sil. Drugo stališče so zavzeli aktivisti, zbrani okoli Andrzeja Adryana. Ta skupina je poudarjala»antirevolucionarnost«vstaje in v njej ni videla vojaškega uspeha, glavna naloga AL naj bi bila obramba partijskega kadra. Bila je mnenja, da mora AL zapustiti Varšavo in nadaljevati partizanski boj v gozdovih v okolici Varšave. Po celonočni razpravi so se odločili, da AL ostane podrejena lokalnim vodstvom AK, a le v taktičnem smislu, ohrani naj organizacijsko in politično samostojnost, od AK pa naj bi 463 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Major Józef Malecki»Sęk«je bil predstavnik NKVD v vrstah GL-AL (Tajne oblicze, t. 1, str. 200, 209). 466 Andrzej Adryan naj bi bil oficir sovjetske obveščevalne službe. Po vojni je postal oficir WP (Tajne oblicze, t.2, str. 102). 467 Zveza borbe mladih. 86

88 zahtevali uskladitev načrtov s sovjetskimi enotami. Svojo pripadnost AL so izkazovali z»opaski«, na katerih bi bile črke AL 468. Kmalu po sestanku vodij PPR in AL je bil na Starem Miastu nalepljen podpisan odziv varšavskega vodstva AL, ki je potrjeval neposredno sodelovanje v boju AK in AL:»Spričo oborožene borbe je sodelovanje vseh vojaških organizacij Podzemne Poljske postalo nujnost. Še posebej pomembno je sodelovanje dveh najpomembnejših poljskih vojaških organizacij, Ljudske armade in Domovinske armade. Vodstvo AL je priznavajoč, da je dobro same borbe najvažnejša stvar, naročilo vsem svojim enotam na posameznih odsekih takojšnjo navezavo stikov z enotami AK. Zahvaljujoč temu je sodelovanje postalo dejstvo. Borimo se skupaj. Na barikadah Varšave je vojak AL ob vojaku AK, v bojnem, bratskem sodelovanju bije nemškega okupatorja«469. Poziv vodstva AL si lahko vsekakor razlagamo kot poziv k enotnosti v boju. Po drugi strani pa gre lahko tudi za propagando. Izpostaviti gre predvsem besede:»dveh najpomembnejših poljskih vojaških organizacij, Ljudske armade in Domovinske armade.«al je bila namreč ena najmanjših skupin, ki so se udeležile vstaje 470. V skladu s sklepi drugega sestanka vodilnih ljudi PPR in AL v Varšavi je Jan Szaniawski»Szwed«, vodstvu AK na Starem Miastu, podal predlog taktičnega sodelovanja med enotami AK in AL. Predlog je sprejel kapetan Lucijan Giziński. Pogoj za sodelovanje je bilo skupna obramba Zamkowega trga, kar je bila v tistih razmerah formalnost 471. V prvih dneh vstaje je med enotami AK in AL vladalo precejšnje nezaupanje. Navodila, ki jih je svojim enotam dajalo vodstvo AK v Varšavi, so izražala zadržanost v odnosu do enot AL in pripravljenost na morebitne oborožene spopade z njimi:»vedenje do PPR: Ne izzivaj zadržuj se ne provociraj; če nastopijo napadalno v odnosu do nas likvidiraj«472. Eden izmed pogojev AL za sodelovanje je bila uskladitev vstaje z načrti sovjetske vojske, zato je in prišla k okrožnemu delegatu Marcelu Porowskem delegacija AL, ki je zahtevala odgovor, ali je bila vstaja usklajena s sovjetskim vodstvom. Ugotovitev, da vstaja 468 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Citat:» W obliczu zbrojnej walki współdziałanie wszystkich organizacji wojskowych Polski Podziemnej stał się naglącą koniecznością. Sczególnie ważne jest współdziałanie dwu najpoważniejszych polskich organizacji wojskowych Armii Ludowej i Armii krajowej. Dowództwo AL uznając, że dobro samej walki jest sprawą najważniejszą, poleciło natychmiast wszystkim swoim oddziałom nawiązanie na poszczególnych odcinkach łączności z oddziałami AK. Dzięki temu współdziałanie stało się faktem. Walczymy razem. Na barykadach Warszawy żołnierz AL obok żołnierza AK w bojowej, bratniej współpracy bije wspólnie niemeckiego okupanta.«(wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 177). 470 Tajne oblicze, t. 2, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Citat:»Zachowanie się wobec PPR: Nie zadrażniać lawirować nie prowokować; jeśli wystąpią zaczepnie w stosunku do nas likwidować.«(wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 177). 87

89 ni bila usklajena s sovjetskimi silam, je bila s strani AL sprejeta z ogorčenjem 473. Načrti AK najverjetneje res niso bil usklajeni s sovjetskimi silami, vendar to ne pomeni, da vodstvo AK, med vstajo ni imelo povezave s sovjetsko stranjo. V štabu AK je bil namreč celo sovjetski oficir kapetan Konstanij Kalugin, ki je prišel v Varšavo Kapetan Kalugin je poslal sporočilo, v katerem je sovjetsko vodstvo prosil za pomoč AK v dodatni oborožitvi. Dan pozneje je vodja Varšavske vstaje, Antoni Chruściel»Monter«preko Londona poslal generalu Konstantiju Rokossovskemu prošnjo za uskladitev dejanj in pomoč Varšavi. Na sporočilo kapetana Kalugina in prošnje vodje vstaje se vodstvo sovjetskih sil ni odzvalo 474. Sklepamo lahko, da je imelo sovjetsko vodstvo svoje skrite načrte ter da pomoč vstajnikom ni ustrezala njihovim interesom. Dne je prišlo do razgovorov o organizacijskih in taktičnih zadevah med AL in AK. Na razgovoru sta AK predstavljala Karol Ziemski»Wachowski«in Olgierd Rudnicki- Ostkiewicz»Sienkiewicz«, predstavnika AL pa sta bila Aleksander in Bolesław Kowalski»Ryszard«. Med razgovorom so se dogovorili, da se AL podredi lokalnim vodjam rajonov AK v Varšavi. To potrjuje tudi ukaz, ki ga je izdal Antoni Chruściel»Monter«svojim podrejenim enotam:» enote PAL ali AL obravnavati z naklonjenostjo, podrediti jih našim vodjam rajonov « Odnosi na Woli in Starem Miastu Na Woli sta enote AL vodila oficir Glavnega štaba AL Zbigniew Paszkowski»Stach«in Leon Wrzosek»Cienka«, ki sta bila člana varšavskega štaba AL. Enote AK je vodil Jan Tarnowski»Waligóra«, ki je bil komandant tretjega okrožja AK Wola 476. Prvi boji v Varšavski vstaji so se zgodili na Woli, ki je bila v prvem delu vstaje tudi najmočnejše območje delovanja enot AL na levem bregu Visle. Ob začetku bojev je zavladala v vrstah AL zmeda, saj je bil začetek vstaje zanje presenečenje, vendar je bila že prvi dan vstaje v okolici Kola organizirana prva vstajniška enota AL. Na Woli so enote AL in AK že od začetka bojev sodelovale. Prva akcija AL na Woli je bil napad na nemško enoto, ki je vojake AK peljala na mesto usmrtitve, med akcijo pa je bila porabljena večina streliva, ki ga 473 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str AKwd, t. 4, dokument št. 840, str Citat:» Traktować życzliwie oddziały PAL czy AL, podporządkując je naszym dowódcom rejonów.«(wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str. 179). 476 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

90 je imela enota AL 477. Po zlomu akcije so se enote AL umaknile na območje Wolske ulice, od koder je Zbigniew Paszkowski»Stach«poslal vodji AK na Woli pripravljenost na sodelovanje.»waligóra«naj bi poskušal prerazporediti vojake AL po različnih enotah AK, čemur so se oficirji AL uprli in pristali le na taktično sodelovanje v boju. O vzpostavitvi taktičnega sodelovanja na Woli naj bi»waligora«svoje nadrejene obvestil Enote AK in AL so uspele vzpostaviti skupno obrambo na delu, kjer je bil napad nemških enot največji. To je na križišču Młynarske in Wolske ulice. Med in je pod pritiskom nemških napadov večina vojakov AL zapustila območje Wole in odšla na Staro Miasto 479. Dokumenti potrjujejo, da so nekatere enote AK in AL ostale na Woli in nadaljevale skupno obrambo svojih položajev 480. Drugo območje skupnega delovanja enot AK in AL je bilo Staro Miasto. Prve enote AL na Starem Miastu so bile ustanovljene okoli , dne pa so se na to območje umaknile enote AL, ki so delovale prej na območju Wole 481. Slika 25: Fotografija plakata»v enotnosti je zmaga «, ki je bil izdelan avgusta 1944 na pobudo AL in prikazuje vojake AL, AK in BCh, ki z»ramo ob rami«branijo položaj. Ti plakati so bili polepljeni na Starem Miastu. (Avtor fotografije: Jerzy Chojnacki) Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Časopis»Armia Ludowa«je poudaril,»da sodelovanje AK in AL na Woli poteka odlično.«(akwd, t. 4, dokument št. 859, str. 131). 481 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str &start=0&object=5297&auth=t&results=&currbasket=koszyk, Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št. MPW-IH/2318), (dostop ). 89

91 Enote AL in AK so na Starem Miastu sodelovale v obrambi na barikadah pri trgu Plac Zamkowy, kjer sta do delovala 3. bataljon AL pod vodstvom Henryka Woźniaka»Hiszpana«in bataljon AK»Gustawa«483. Skupna obramba je potekala na barikadah pri Mostowi ulici ter ulicah Boleść in Rybaki. Glavna naloga teh enot je bila preprečitev nemškega vdora na Staro Miasto 484. Posamezni člani AL so se pojavljali tudi na barikadah pri Podwalah, Piwni ulici in Kanoniji, kjer pa je šlo bolj za prisotnost AL in ne toliko za udeležbo v akcijah. Okoli so enote AL zapustile barikade na Podwalah in se prestavile na območje ulic Freta in Świętojerska, hkrati pa se je na naslov Freta 16 prestavilo tudi vodstvo AL v Varšavi. Po je bilo dogovorjeno tudi sodelovanje med vodjo rajona AK Staro Miasto in vodstvom AL. V dogovoru med vodstvoma AL in AK je bilo napisano tudi, da mora AL za obrambo dnevno prispevati enoto vojakov velikosti voda. Na začetku naj bi prihajalo približno 20 vojakov, po nekaj dneh pa je prišlo le še nekaj pripadnikov AL 485. Enote AL in AK so sodelovale na Starem Miastu tudi v napadalnih akcijah. Jurišna skupina AL»Czwartaków«je v sodelovanju z bataljonom AK»Zośka«izvedel napad na nemške enote v smeri Muranowske ulice. Napad je bil del akcije, katere cilj je bila povezava središč vstaje na Starem Miastu z enotami vstajnikov na Żoliborzu. Po neuspehu te akcije se je začelo zadnje obdobje obrambe Starega Miasta Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Marian Wojciechowski»Wacek«, (dostop ). 485 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

92 Slika 26: Fotografija plakata»nismo sami«, ki ga je izdelal Stefan Bernaciński iz AL, v avgustu Plakat predstavlja zastave zaveznikov, Združene države Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije in spodbuja prebivalstvo, naj zaupajo v pomoč zaveznikov. (Avtor fotografije: Jerzy Chojnacki) 487. Med in se je v dogovoru s Karolom Ziemskim»Wachowskim«del sil AL umaknil na Żoliborz 488. Dne je prišlo med sestankom vodstva AL na ulici Freta 16 do zračnega napada, v katerem je umrla večina vodstva, na čelu z Bolesławom Kowalskim»Ryszardom«489. Smrt vodilnih ljudi AL v Varšavi je med enotami AL povzročila paniko, katere posledica je bila, da je približno 300 vojakov AL na Starem Miastu ponoči dne brez dogovora z AK zapustilo svoje položaje in želelo pobegniti po podzemnih kanalih na Żoliborz. Enote AK na Żoliborzu so dobile od svojega vodstva ukaz razorožitve vojakov AL, ki so tja pobegnili 490. Varnostnim silam AK je pred vhodom v kanale uspelo zaustaviti približno 160 vojakov AL. Iz njih je Lech Kobyliński»Konrad«sestavil jurišno &object=5247&auth=t&results=&currbasket=koszyk, Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št. MPW-IH/2268), (dostop ). 488 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130, str Tajne oblicze, t. 2, str

93 enoto AL, ki je nadaljevala boje na Strem Miastu, na barikadah med ulicama Mostowa in Boleść 491. Zadnje enote vstajnikov so zapustile Staro Miasto ponoči in se umaknile na Żoliborz in v Śródomieście, naslednji dan pa je Staro Miasto padlo v nemške roke Odnosi v Śródomieściu Na območju Śródomieścia je v prvih dveh tednih vstaje vladala zanimiva situacija, vojaki AL so bili v tem obdobju brez povezave s svojim vodstvom in so bili razporejeni po različnih skupinah AK. Obstaja celo primer enote AL pod vodstvom Jerzya Żeglińskega»Maksa«, ki ni prijavil pripadnosti AL in se je v začetku vstaje s svojo enoto boril v skupini AK-NSZ»Chrobry II«, v tej skupini pa so se borili še nekateri posamezniki iz vrst AL 493. Zanimivo pri tem primeru je, da gre verjetno za enega redkih primerov skupnega delovanja enot NSZ in AL. Prva večja enota AL na Śródomieściu je bila ustanovljena okoli , po prihodu aktiva PPR na območje Śródomieścia. Takrat so se začeli pojavljati v Śródomieściu prvi vojaki z opaski»al«494. V začetku septembra 1944 je prišla s Starega Miasta preko kanalov v Śródomieście enota AL»Gustawa«, s tem pa se je povečala moč AL na tem območju. Enota AL»Gustawa«se je podredila vodji skupine AK»Sarna«in delovala pri stavbi na ulici Aleje Jerozolimskie 29. Druga enota AL, ki jo je vodil Jan Szelubski»Leszek«, je deloval na območju ulic Nullo in Frascati. Vodji obeh enot AL sta med obiskom glavnega komandanta AK Tadeusza Komorowskega»Bora«prejela križ Virtuti Militari V. reda 495. Odlikovanje vodij enot AL je dokaz o dobrem poteku sodelovanja enot AK in AL na tem območju in pomeni, da so bili odnosi med AK in AL v Śródomieściu pozitivni Odnosi na Żoliborzu Na začetku vstaje je bila situacija na Żoliborzu v vrstah AL podobna tisti, ki je vladala v Śródomieściu. Vojaki AL so bili brez povezave s svojim vodstvom in slabo oboroženi, poleg tega pa ni bilo znano stališče PPR do vstaje 496. Tretji dan bojev je bila vzpostavljena povezava 491 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 495 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

94 z vodstvom AL na Starem Miastu, pa je bil sklenjen dogovor o taktičnem sodelovanju med enoto AL Karola Grabskega»Karola«in skupino AK»Żyrafa«pod vodstvom Mieczysława Niedzielskega»Żywiciela«. Enoti sta bili udeleženi pri obrambi barikad na ulici Wyspiańskega. Odnosi med AL in AK na Żoliborzu naj bi bili razmeroma dobri zaradi pogostih kontaktov vodij AL z vodstvom AK. Še posebej to velja za september Dne je na območje Żoliborza prišla prva pošiljka orožja sovjetskih sil. Med AK in AL naj bi prišlo do dogovora, da si bosta orožje razdelili sorazmerno 498, ta dogovor pa so enote obeh skupin le delno upoštevale. Ob prihodu pomoči naj bi namreč prihajalo tudi do fizičnih obračunov med pripadniki obeh organizacij 499. V sredini septembra je prišlo na Żoliborzu do močnega pritiska nemških sil, ki so ga spremljala neprestana bombardiranja položajev poljskih enot. V tej situaciji je v noči na prišlo do sestanka pri Mieczysławu Niedzielskemu»Żywicielu«, kjer je bila situacija ocenjena kot kritična. V imenu AL je Jan Szaniawski»Szwed«podal predlog prečkanja Visle. Po začetni zavrnitvi predloga je»żywiciel«pristal na obrambo območja, ležečega ob Visli, ki bi omogočil prehod na desni breg. Dne je ves dan potekal boj za zagotovitev varnega prehoda čez Vislo na območju v bližini Potocke ulice ter ulic Mickiewicza in Krasińskega. Za zagotovitev obrambe območja je bil zadolžena jurišna skupina, sestavljena iz vojakov AK in AL. Priprave na prehod na desni breg Visle je prekinilo obvestilo»żywiciela«, o kapitulaciji Żoliborza, ki je prišlo na ukaz Glavne komande AK Odnosi ob koncu vstaje Po kapitulaciji enot v Varšavi in predaji orožja je večina vojakov AL odšla iz mesta skupaj s civilnim prebivalstvom. Bila pa je tudi skupina 28 vojakov AL, ki se ji je iz Żoliborza pred kapitulacijo uspelo prebiti na desni breg Visle. 501 Vojaki AK so lahko zapustili Varšavo kot vojaki, saj jih je nemška vlada priznala za vojake 502. Pripadniki AL teh pravic niso imeli, zato so jih Nemci ob kapitulaciji ponavadi 497 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Do fizičnih spopadov je prihajalo, ker naj bi nekateri pripadniki AL velikokrat orožje skrivali in pozneje prodajali. ( Tadeusz Liszka»Gryf«(dostop ) 500 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

95 streljali. Veliko pripadnikov AL je zato pred predajo prejelo od vojakov AK legitimacijo AK, ki jim je omogočila, da so Varšavo zapustili kot vojaki 503. Ob kapitulaciji so vojaki AL in AK prejeli tudi preostali denar iz blagajne AK 504. Prihajalo je do primerov, da so nekateri vojaki AK želeli ostati v Varšavi in se poskušali prebiti na drugo stran Visle. Ti so dobili legitimacijo AL 505. Po oddaji orožja so Nemci vojake, ki so se predali, zbrali na Powązkowski ulici na Woli, pozneje pa so bili odpeljani v zbirno taborišče pri Pruszkowu v bližini Varšave Odnosi po vstaji Od septembra, še posebej pa po neuspehu in padcu Varšavske vstaje, so se odnosi med AK in AL začeli hitro spreminjati. Dne je vodstvo AK izdalo»smernice delovanja za obdobje zime 1944/1945«, v katerih je bil opisan odnos, ki ga ima AK do AL in do sovjetskih enot, ki so prišle na ozemlje Poljske, poleg tega pa je bil opisan tudi odnos do nemških sil in ravnanje v zvezi z njimi 507. Odnos do AL je bil opisan z besedami:»naš odnos do AL, PAL in KS ostaja nespremenjen. Ne vstopamo z njimi v odprto oborožene spopade. Nimamo jih za del poljskih oboroženih sil, ampak za sovjetske agente. Borimo se propagandno. V primeru poskusov terorja z njihove strani velja te enote radikalno ukrotiti in z vsemi sredstvi«508. V smernicah je bilo omenjeno tudi omejevanje borbe z Nemci na diverzijo in obrambo prebivalstva pred povračilnimi ukrepi 509. V odnosu do sovjetskih sil je AK izgubila zaupanje, zato naj bi enote AK nadaljevale z delom v tajnosti, pripadniki AK in funkcionarji Poljske podzemne države, na ozemljih, ki so jih zasedle sovjetske sile, pa naj se ne bi javljali sovjetskim enotam 510. Pri smernicah za zimo gre za največji preobrat v odnosu do sovjetskih sil, saj gredo smernice proti načelom plana»burza«, ki narekujejo nastopanje enot AK»v vlogi gospodarja«. Lahko torej govorimo tudi o prekinitvi plana»burza«. Omejitev delovanja Edward Duchiński»Leliwa«, (dostop ) (Edward Duchiński»Leliwa«). 504 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Leszek Kryst»Wirski«, (dostop ). 506 Edward Duchiński»Leliwa«507 Armia Krajowa w dokumentach , t.5, październik 1944 lipiec (dalje AKwd, t.5 ), Wroclaw: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, dokument št (str ), str Citat:»Nasz stosunek do AL, PAL i KS pozostaje niezmieniony. Nie prowadzimy z nimi otwartej walki zbrojnej, uważamy ich jednak nie za cześć polskich sił zbrojnich, lecz agentów sowieckich. Zwalczymy propagandowo. W wypadku prób terroru ich strony, należy je ukrócić radykalnie i wszystkimi środkmi«(akwd, t. 5, dokument št. 1344, str. 182). 509 AKwd, t. 5, dokument št (str ), str AKwd, t. 5, dokument št (str ), str

96 enot na diverzijo lahko razumemo tudi kot pripravo enot AK na čas zime, v katerem je delovanje velikih partizanskih enot oteženo in zato tudi tvegano. Po mnenju nekaterih poljskih zgodovinarjev, iz časa komunizma, so pomenile te smernice obrat v strategiji AK, ki naj bi se spremenila iz osvobodilne organizacije v»kontrarevolucionarno«. V novembru je bila v vrstah AK ustanovljena tudi organizacija»nie«, ki naj bi nadaljevala svoje delovanje tudi po»osvoboditvi«s strani sovjetskih in poljskih enot. Šlo naj bi za edinstven pojav v zgodovini odporniških gibanj v Evropi,»konspiracijo v konspiraciji«511. Tudi vodstvo AL se je oktobra začelo pripravljati na zimsko obdobje in prihod sovjetskih sil. Ponekod na Kieleckem so bili organizirani sestanki vodij AL, na katerih so sestavljali sezname lokalnih vodij AK, ki naj bi bili aretirani ob prihodu sovjetskih sil 512. Sklepamo lahko, da je šlo pri sestankih predvsem za pripravo na prevzem oblasti. Odnosi naj bi se torej spremenili od resnih elementov sodelovanja v boju do prekinitve stikov, sodelovanje pa je bilo omejeno le na izmenjavo informacij o skupnem sovražniku 513. Na območju zahodnega Mazowieckega, kamor se je po padcu vstaje umaknilo varšavsko vodstvo PPR in del sil AL, je prišlo do zanimivega primera sodelovanja med enotami AK in AL. Skupina AL, ki sta jo sestavljali dve četi»czwartakow«pod vodstvom Mirosława Krajewskega»Piotra«, je bila poslana z osvojenega ozemlja na območje zahodnega Mazowieckega v pomoč pri oživitvi okrožja AL Varšava Leva-Podmiejska. Na poti skupine AL z osvojenega ozemlja naj bi skupini pomagale tudi terenske postojanke AK 514. Poleg tega je prišlo na zahodnem Mazowieckem tudi do zadnjih primerov prehodov enot AK v vrste AL. V Rawskem se je za prehod v AL odločila enota AK pod vodstvom Józefa Galke»Kędziorja«, druga skupina, ki se je odločila za prehod k AL, pa je bila enota AK pod vodstvom Władysława Aniszewskega»Władeka«, ki je delovala v okolici Łowicza 515. Spet se pojavlja vprašanje, ali sta enoti AK sami izrazili željo po prehodu v vrste AL ali pa sta bili v to dejanje prisiljeni. Odnosi med AK in AL so se zaostrili tudi na območju Kieleckega, kjer je bil glavni problem v njunih odnosih delovanje skupin NSZ, ki so napadale prebivalstvo in sodelovale z gestapom, pri tem pa so se predstavljale kot enote AK. Njihova glavna naloga je bilo izzivanje in 511 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str je bil v vasi Korzewa organiziran sestanek vodij PPR, kjer je bil prisoten tudi vodja AL, Mieczyslaw Moczar in nekateri drugi vodje AL s področja Kieleckega. Na sestanku je bil eden izmed dogovorov, sestavitev liste vodij AK, za likvidacijo v prihodnosti. (AKwd, t. 5, dokument št (str ), str. 132). 513 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

97 žaljenje PPR in AL 516. Med takšne skupine so sodile nekatere enote NSZ, ki so se priključile AK. Na območju Piotrkowskega je delovala enota AK pod vodstvom Józefa Wyrwe»Staryja«517, ki je tvorila četo piotrkowskega 25. pehotnega polka, v okolici Radomska pa je delovala enota AK Stanisława Sojczyńskega»Warszyca«518. Kot je bilo omenjeno, je bilo sodelovanje med enotami AK in AL omejeno na izmenjevanje informacij o nemških enotah. Eden izmed neštevilnih primerov izmenjevanja informacij je bilo sodelovanje šefa varnostnega oddelka kieleckega okraja AL, Władysława Sobczyńskega»Jurande«s šefom obveščevalne službe okrožja AK Kielce Zygmuntom Szewczykom»Bartekom«. Zygmunt Szewczyk in njegov namestnik Mieczysław Bielenin»Ramzes«sta konec oktobra priskrbela pomembne informacije o razporeditvi in številu nemških enot ter o lokacijah skladišč streliva na območju Kieleckega. Te informacije naj bi bile predane odgovornim štabom AL ter nato v obliki kart (1:25.000) z letalom prenesene na ozemlje pod nadzorom sovjetskih sil 519. Primer takšnega sodelovanja je tudi dajanje obveščevalnih podatkov nemških enotah oddelka obveščevalne službe piotrkowskega podokrožja AK vodji 2. bataljona 3. brigade AL Jerzyu Stelaku»Kruku«in sovjetskim obveščevalnim skupinam 1. Beloruske fronte. Po zaslugi informacij obveščevalnega oddelka AK je bilo v Glinniku bombardirano nemško letališče 520. Poslabšanje odnosov je bilo opaziti tudi na jugu Poljske. Medtem ko je na Miechowskem in Olkuskem prihajalo celo do sodelovanja med enotami AK in AL na terenu, je na Pińczowskem prihajalo do pogostih medsebojnih spopadov med enotami AK in AL. Na tem območju sta namreč delovali enoti AK pod vodstvom Stanisława Grambe»Beme«in komandanta»tobruka«, ki sta bila prej del NSZ 521. Sklepamo lahko, da je delovanje enot AK-NSZ tudi na tem območju zaostrovalo že tako napete odnose med organizacijama AK in AL Januarska ofenziva Rdeče armade, razpustitev AK in konec AL Dne so enote Rdeče armade začele januarsko ofenzivo, med katero je bilo dokončno osvojeno ozemlje takratne Poljske. Takoj po začetku ofenzive je vodstvo AL izdalo 516 AKwd, t. 5, dokument št (str ), str Józef Wyrwa»Stary«in njegova enota NSZ»Las 2«se že v začetku leta 1944 spopadata z enotami GL-AL. (Tajne oblicze, str. 134). 518 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str Prav tam. 521 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

98 ukaze, ki so določali delovanje enot AL v novih razmerah. Med drugim so ukazi vodstva AL narekovali tudi delovanje enot AL v odnosu do AK in NSZ. Primer takšnega ukaza je ukaz vodje kieleckega okraja AL Mieczysława Moczara:» 3. Zločince in povzročitelje bratomornih bojev aretirati, nastopajoče z oboroženim odporom streljati 4. Vse postojanke AK, ki niso prešle pod komando AL, razorožiti 5. če bi reakcija pod znakom NSZ ali AK začela resne korake v smeri bratomornih bojev posredovati z orožjem z vsemi silami, ki jih posedujemo in o teh korakih obvestiti lokalno vodstvo Rdeče armade«522. Odnos vodij AL do AK je iz tega ukaza jasno razviden. Enote AK, ki se niso želele podrediti AL in sovjetskim silam, so bile zanje sovražen element, proti kateremu je bilo treba nastopiti ostro in z vso silo. Iz tega ukaza je jasno tudi, da si je AL prizadevala za monopol nad poljskim oboroženim odporom. Glavni komandant AK general Leopold Okulicki»Niedźwiadek«je v tej situaciji dne dal zadnji ukaz, s katerim je razpustil AK 523. Razpustitev AK pa ni pomenila tudi njenega konca, saj so organi AK delovali dalje, razpustitev AK pa naj bi bila le uradna gesta, ki je oznanjala uraden prehod na delovanje organizacije»nie«(»niepodległość«), katere glavna naloga je bilo nadaljevanje boja po»sovjetski okupaciji«524. Razpustitev AK in nadaljevanje njenega delovanja v tajnosti lahko razumemo kot uradni začetek boja proti sovjetskim enotam in poljskim ljudskim oblastem. Med januarsko ofenzivo sovjetskih sil so enote AL, ki so bile uradno del WP, spoštovale dogovore o položitvi orožja pred napredujočimi silami Rdeče armade, sklenjene med PKWN in Sovjetsko zvezo. Večina nekdanjih vojakov AL je sodelovala pri postavitvi MO, državljanske milice, nekateri pa so postali del administracije nove ljudske oblasti 525. S položitvijo orožja in odhodom v vrste administracije ljudske oblasti lahko govorimo o koncu delovanja AL v prejšnji obliki. Nekdanji vojaki AL so namreč dobili drugačne funkcije, ki niso bile več povezane z bojem z okupatorjem, temveč za obrambo ljudske oblasti. Čeprav se je delovanje struktur AK dejansko nadaljevalo še po razpustu, pa pri AL tega ne moremo trditi. Vojaki AL so postali s koncem nemške okupacije na Poljskem dokončno del novih struktur ljudskih oblasti. 522 Citat:» 3. zbrodniarzy i sprawców walki bratobójczej aresztować, a stawiających zbrojny opór strzelać 4. wszelkie placówki AK, które nie przeszły pod komendę AL rozbroić 5. gdyby reakcja z pod znaku NSZ lub AK przedsiębrała pewne kroki o charakterze walk bratobójczych interweniować zbrojnie wszystimi siłami, jakimi rozporządzamy i zameldować o przedsięwziętych krokach lokalne dowództwo Armii Czerwonej.«(Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 53, str. 121). 523 AKwd, t. 5, dokument št str Armia Krajowa, str Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa , str

99 5.5 Na kratko o odnosu ljudskih oblasti do AK V začetku leta 1944 so na ozemlje Poljske prišle enote Rdeče armade. V bojih za poljska mesta so od vsega začetka delovale tudi partizanske enote AK, ki so imele navodila, da s sovjetskimi silami sodelujejo in javljajo kot predstavniki poljskega naroda 526. Po koncu bojev so bile enote AK s strani sovjetskih sil razorožene in pridružene k sovjetskim enotam in poljskim enotam Zygmunta Berlinga, ponekod so vodje enot AK pridružili svoje enote tudi zaradi grožnje s smrtjo. Oficirji, ki so nasprotovali razorožitvi svojih enot, so bili aretirani in odpeljani v taborišče, vojaki, ki so se skrivali pred registracijo v vrste armade Berlinga, pa so pred vojaškim sodiščem odgovarjali za dezerterstvo. Avgusta je bila v Lublinu ustanovljena tudi komisija za antisovjetsko dejavnost na Poljskem. Med antisovjetske elemente so sodili tudi pripadniki AK, ki so bili zato večkrat odpeljani v taborišče. To se je dogajalo ves čas napredovanja fronte proti zahodu 527. Razoroževanje in prisilne priključitve enot AK k enotam Berlinga lahko razumemo kot odstranitev motečega elementa in manjšanje moči sil AK, ki bi lahko v prihodnosti pomenile oviro na poti k prevzemu oblasti na Poljskem. Veliko nevarnost za pripadnike AK so predstavljale tudi mobilizacije moškega prebivalstva v Poljsko ljudsko vojsko, ki so jih izvajale sovjetske in poljske ljudske oblasti na osvojenem območju 528. Kdor se ni odzval pozivu k mobilizaciji, in pripadniki drugih enot, so bili aretirani kot»nemški vohuni« Armia Krajowa, str AKwd, t. 4, dokument št. 912, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

100 Slika 27: Dvojezično obvestilo poveljnika 1. Beloruske fronte maršala Konstantija Rokossovskega o prepovedi mobilizacij do»različnih poljskih organizacij«. Osebe, ki bi se odzvale na mobilizacijo, ki ne bi bila izvedena s strani PKWN, bi bile takoj aretirane kot nemški agenti. (Biblioteka Narodowa) 530. Po julijski ustanovitvi PKWN in osvojitvi vzhodnega dela poljskega ozemlja so nove ljudske oblasti v Moskvi , sklenile z vlado Sovjetske zveze sporazum, po katerem so delikti, izvršeni v času vojnih razmer, spadali pod jurisdikcijo sovjetskih oblasti 531. Na osnovi tega sporazuma je NKVD lahko pripadnike AK aretiral in jih odpeljal v notranjost Sovjetske zveze 532. Agentom NKVD so pri aretacijah pripadnikov AK pomagali pripadniki državljanske milice (MO). Prva komanda MO je bila ustanovljena v Lublinu , dekret o ustanovitvi MO pa je PKWN izdal Prvi masovni transport vojakov AK s teritorija Ljudske Poljske v notranjost Sovjetske zveze je bil , ko so iz Białystoka odpeljali zaprte vojake AK do taborišča v Ostrzowu 534. V drugi polovici leta 1944 je bilo v Sovjetsko zvezo odpeljanih 7684 vojakov AK. Aretacije so se nadaljevale tudi v prvi polovici leta 1945, število zaprtih vojakov pa je znašalo Skupaj je bilo na ozemlje Sovjetske zveze odpeljanih približno pripadnikov AK 535. Sporazum s Sovjetsko zvezo in ustanovitev MO lahko štejemo za prvi korak k eliminaciji organizacije AK. Dne je bil je bil sprejet dekret PKWN»o razpustitvi tajnih vojaških organizacij na osvobojenih terenih«, ki je prepovedal vse druge vojaške organizacije razen LWP 536. Dekret je bil usmerjen predvsem proti organizaciji AK. Istega dne, kot je bil izdan dekret, je bilo izdano navodilo Politično-naborne uprave 1. armade LWP, ki je vneslo v vrste LWP veliko 530 Prav tam. 531 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

101 nemira in je opozarjalo na nekdanje vojake AK v vrstah LWP. Te vojake je bilo»treba poznati in opazovati«537. Władysław Gomułka je na zasedanju političnega biroja CK PPR v zvezi z vojaki AK povedal:»akovci, na katere smo bili v bližnji preteklosti odločeni delno opreti poljsko vojsko, so se pokazali v porazni večini za sovražni element, katerega je treba brezpogojno odstraniti lahko nastane situacija, ko bo vojska, ki smo jo zgradili, postala orodje v rokah akcije«538. Tem besedam je sledil vrhunec pregona nekdanjih pripadnikov AK v vrstah LWP. Dne je bila sprejeta resolucija CK PPR, s katero je bila izvedena čistka v vrstah LWP, ki naj bi odstranila»elemente reakcije«iz LWP 539. Kmalu po resoluciji CK PPR, dne , je bilo aretiranih in odpeljanih v Skrobow, kjer je bilo taborišče za pripadnike AK, 400 nekdanjih vojakov AK, ki so služili v vrstah LWP 540. Velik udarec za organizacijo AK je pomenil»avgustovski dekret«pkwn, izdan , ki je predvideval,» najvišjo kazen za fašistično-hitlerjevske zločince, krive umorov, znašanja se nad civilnim prebivalstvom in ujetniki ter izdajalce poljskega naroda «Dekret je bil seveda usmerjen proti vojakom AK 541. Dne je bilo prvo zasedanje prvega sodišča Ljudske Poljske 542, dne pa je začelo z delovanjem prvo specializirano kazensko sodišče za prestopke iz»avgustovskega dekreta«. Dne se je začel prvi iz serije procesov proti»izdajalcem in sodelavcem nemškega okupatorja«. Na osnovi tega dekreta pa je bilo v nekaj letih obsojeno in kaznovano na tisoče vojakov AK Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 356 in

102 Slika 28: Dekret PKWN,»o razpustu tajnih vojaških organizacij na osvobojenih območjih«, ki je bil izdan (»Dziennik Ustaw RP«, Lublin, , št. 3) 544. Dne je lublinska vlada izdala dekret PKWN»o obrambi države«, ki je predvideval vojaška sodišča tudi za civilne osebe 545. V obdobju od septembra 1944 do maja 1945 so poljska vojaška sodišča izrekla 482 obsodb na smrt 546. Dne , je bil izdan dekret PKWN»o zavarovanju sredin proti izdajalcem naroda«. Po tem dekretu so bila za obsojene predvidena taborišča za prisilno delo, odvzem premoženja, odvzem javnih in državljanskih ter celo starševskih pravic 547. Ljudske oblasti so na osvojenih ozemljih začele tudi propagandni boj proti organizaciji AK, ki je kmalu po ustanovitvi PKWN začela Varšavsko vstajo. Prvi odzivi ljudskih oblasti na Varšavsko vstajo so bili hladni, vodilni človek PKWN Edward Osóbka je celo zanikal, da sploh potekajo boji v Varšavi. Isti dan so časopisi na območju Ljudske Poljske prvič objavili novico, da se je v Varšavi začela vstaja 548. Kmalu po prvi objavi novice, da je AK v Varšavi začela vstajo, so vodilni predstavniki ljudskih oblasti začeli v svojih izjavah napadati vodilne ljudi AK, vstajo in komandanta AK Tadeusza Komorowskega»Bora«. 544 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Dekret je veljal za obdobje, od naprej. Veljal je do leta (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 382). 546 Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

103 Władysław Gomułka je na zasedanju prve vojvodske konference PPR, , o Varšavski vstaji uporabil besede:»blazen in zločinski korak«,»zločinska lahkomiselnost«,»strašljiva odgovornost«,»egoistični interesi klike«,»blazni pretendenti za oblast na Poljskem«549. Besede Władysława Gomułke jasno kažejo na terorizacijo organizacije AK. Milejše besede je uporabil Načelni vodja LWP Michał Żymierski»Rola«, ki je , na tiskovni konferenci za tuje novinarje izjavil:»vstaja, sprožena s strani Domovinske armade, je napaka in lahkomiselnost.«hkrati je skušal tuje novinarje»podučiti«o pravih namenih AK:»Cilj Domovinske armade ni bila borba z Nemci. Vojaki niso bili šolani s tem ciljem. Organizirani so bili samo štabi, da bi bilo lahko možno po izgonu Nemcev s strani Rdeče armade izvršiti mobilizacijo in prevzeti oblast na Poljskem«550. Namen izjave je bil prepričati tujo javnost o nedejavnosti in pasivnosti enot AK v borbi proti nemškim silam. Pojavile so se celo trditve, da sta»gl in potem AL bili edini, ki sta vodili borbo proti sovražniku«551. Propaganda na osvobojenem ozemlju je želela AK celo predstaviti kot del okupatorskih sil. V tem duhu so bile v uvodnem članku časopisa Rzeczpospolita napisane besede:»kdor nastopa proti poljskem taboru, ta je v hitlerjevskem taboru. Tretjega tabora ni«552. Ob koncu vstaje in po njej so se napadi na komandanta AK in enote AK, ki so se borile v vstaji, še zaostrili. Dne je predsedujoči PKWN Edward Osóbka na tiskovni konferenci za tuje novinarje v Moskvi razglasil Tadeusza Komorowskega»Bora«za»vojnega zločinca«, ki»bo še prišel pred sodišče«553. Żymierski je na isti konferenci povedal, da»bora ves čas vstaje ni bilo v Varšavi«554. Po padcu vstaje so bili vodje vstaje v časopisju Lublinske Poljske obtoženi, da so»predali vstajnike v roke nemškim enotam«ter da jim niso omogočili umika na drugo stran Visle in»združenja se z bratsko, poljsko vojsko«. Vodje vstaje so bili imenovani za»izdajalce«555. Padec vstaje in krizo v vrstah AK je Lublinska oblast izkoristila za oster napad na podobo AK kot organizacije, ki se bori za svobodno Poljsko. Eden izmed takšnih napadov se je pojavil na straneh»rzeczpospolite, :»Po varšavski katastrofi in kapitulaciji Bora, je AK praktično prenehala obstajati, enote pa so se razšle po domovih. Krožijo letaki Bora- Komorowskega, ki pozivajo k odhodu z Nemci, proti Rusiji. Ne glede na avtorstvo teh letakov je dejstvo, da npr. na Kieleckem nedvomno obstaja sodelovanje med vodstvom AK in 549 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Zadnji del izjave časopisje na območju Ljudske Poljske ni objavilo. (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str ). 551 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

104 Nemci«556. Propaganda Lublinske Poljske je torej izkoristila letake, ki bi lahko prišli tudi s strani Nemcev, proti komandantu AK in njegovim vojakom, poleg tega pa je proti AK izkoristila tudi agresivno delovanje enot NSZ na Kieleckem; šlo bi lahko namreč tudi za enote NSZ, ki so bile pridružene AK. Dan pozneje je podobo AK kot osvobodilne organizacije napadel tudi Edward Osóbka, ki je na akademiji na dan pred obletnico oktobrske revolucije izjavil:»ko se je Rdeča armada približala mejam Poljske, je Bor-Komorowski organiziral enote AK za borbo s sovjetskimi partizanskimi enotami«. Ta izjava kaže, da vrhu Lublinske vlade ni bilo do prikazovanja resničnih dejstev, saj izjava ni imela nobene povezave z resničnostjo. Šlo je za prikazovanje AK kot»antisovjetske«organizacije. V začetku decembra je bilo v»propagandnih smernicah«glavnega politično-nabornega urada LWP zapisano, da je»bila AK reakcijska organizacija, ki je sabotirala oboroženo borbo «ter da je zaradi svoje dejavnosti»pomočnik Nemcev«557. Slika 29: Plakat»Velikan in nemaren škrat reakcije«je izdelal Włodzimierz Zakrzewski, izdala pa ga je februarja 1945, Glavna politično-naborna uprava LWP. Plakat predstavlja velikega in močnega vojaka LWP in majhnega, zanemarjenega škrata, ki predstavlja organizacijo AK. (Muzeum Wojska Polskiego, Warszawa) Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str

105 Po razpustitvi AK so imele ljudske oblasti težave s preganjanjem pripadnikov AK, saj MO uradno ni smela aretirati nekdanjih članov AK. Pregon nad nekdanjimi pripadniki AK so opravljale enote PPR na lastno pest 559. Dne so bila v Lublinu izdana navodila, ki so določala ravnanje v odnosu do AK v razpustu:»a) razpustitev AK imeti za navidezno/lažno, b) treba je zamenjati metodo borbe. AK je treba od sedaj imeti za antidemokratično, odporniško gibanje; c) v nasprotnem primeru bo ta borba brezizhodna«560. Lublinske oblasti so imele težave samo z uradnimi aretacijami nekdanjih članov AK, po celotnem ozemlju Poljske so se namreč dogajale aretacije in likvidacije članov in pomočnikov AK, ki jih je ob pomoči članov PPR izvajal NKVD 561. Korak naprej v boju z»elementi reakcije«je bil ukaz ministra za javno varnost Stanisława Radkiewicza dne o ustanovitvi enot in sekcij za»boj z banditizmom«v oddelku I Ministrstva za javno varnost 562. Mesec dni pozneje, , je bil v Varšavi sprejet drugi sklep Začasne vlade o ustanovitvi Korpusa notranje varnosti, ki je avgusta 1945 postal podrejen Ministrstvu za javno varnost 563. Ogroženost, ki jo je čutila ljudska oblast s strani enot AK, je čutiti tudi iz ukaza, ki ga je izdal Načelni vodja LWP Michał Żymierski»Rola«v povezavi z»banditskimi skupinami«v katerem pravi, da je potrebno»na odločen in energičen način v najkrajšem času likvidirati diverzantske bande«564. Slika 30: Plakat je bil natisnjen leta 1945 v Varšavi 565. Velik udarec za AK po njeni razpustitvi sta bili aretaciji dveh pomembnih mož organizacije AK. Dne je bil aretiran vodja organizacije»nie«, ki je nadaljevala delovanje AK, 559 AKwd, t. 5, dokument št. 1456, str Prav tam. 561 AKwd, t. 5, dokument št (str. 250), dokument št (str. 351), dokument št (str ) 562 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Prvi sklep o ustanovitvi Korpusa notranje varnosti, ki naj bi štel ljudi, ni bil nikoli objavljen in ni bil izveden. (Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 414 in 424). 564 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str

106 Emil August Fieldorf»Nil«, od do pa so pri Pruszkowu potekale aretacije šestnajstih vodilnih mož Poljske podzemne države, med njimi je bil tudi zadnji vodja AK Leopold Okulicki 566. NKVD je aretirane funkcionarje Poljske podzemne države odpeljal v Moskvo, kjer je od do potekal»proces šestnajsterice«567. Okulicki je bil obtožen»priprave in izvedbe diverzantskih dejanj na ozemlju Rdeče armade«568. Obsojen je bil na deset let zapora 569. Moskva je aretacijo šestnajstih funkcionarjev Poljske podzemne države priznala šele Poljska začasna vlada je želela, da bi predali»šestnajsterico«v roke poljskim oblastem, da bi lahko»stopili tudi pred sodišče Rzeczpospolite«571. Slika 31:»ReAKcija ima dva obraza«je ena izmed številnih karikatur AK v časopisju Ljudske Poljske. (Avtor: Karol Baraniecki), (»Trybuna Rabotnicza«, Katowice-Wroclaw, , št. 174/175) 572. Velika agresivnost poljskih in sovjetskih varnostnih organov je povzročila pri prebivalstvu velik odpor, posledica je bila tudi drastičen upad števila članov PPR 573. Situacija je zahtevala 566 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str. 410 in Armia Krajowa, str Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Leopold Okulicki je umrl , v zaporu Butyrki pri Moskvi. (Armia Krajowa, str. 452). 570 Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str Spomladi 1945 je število članov PPR znašalo okoli , avgusta 1945 pa je njihovo število padlo na To je pomenilo poraz»ljudskih«oblasti in zvečalo potencialni politični vpliv Mikołajczyka. (Armia Krajowa, str. 340). 105

107 spremembo taktike v borbi proti AK. Ljudske oblasti so v propagandi zavzele milejše stališče do enot AK. Władysław Gomułka je v referatu na 1. vsedržavnem sestanku PPR izjavil:» kakšno grožnjo za demokratično gibanje predstavlja AK, vemo popolnoma Tega ne pozabimo, hkrati pa tudi ne poenostavljamo problema AK je bila ustanovljena tudi prej kot Ljudska garda ali Ljudska armada V odnosu do vojakov AK primerov sodelovanja z Nemci ne gre svobodno prenašati Teror in represivne akcije ne smejo biti glavno sredstvo«574. Konec maja je bila s strani ministra za javno varnost, Stanisława Radkiewicza in vodij področnih varnostnih uradov sprožena akcija, katere cilj je bil»odtegniti čim več ljudi iz gozdov«ter izpustiti iz zaporov vse, ki niso bili udeleženi v oboroženi borbi 575. Vrhunec je spremenjena propagandna taktika PPR dosegla v amnestiji za pripadnike AK, ki jo je v predgovoru ob prvi obletnici ustanovitve PKWN razglasil Władysław Gomułka 576. Da sta bila prijazen odnos in amnestija le propaganda in trik, kažejo aretacije, ki so se dogajale v času amnestije. Aretiranih je bilo tudi veliko lokalnih vodij DSZ, kar je oslabilo organizacijo 577. V bojih varnostnih organov in vojske proti poljskemu»podzemlju«je bilo leta 1945 ubitih 2830 pripadnikov AK, aretiranih pa je bilo 5306 ljudi 578. Slika 32: Karikatura predstavlja vodjo AK generala Tadeusza Komorowskega»Bora«z esesovsko mrtvaško glavo na kapi. Ta karikatura predstavlja odnos Ljudske Poljske do AK in Poljske podzemne države v letih po vojni. (Avtor: Mieczysław Berman), (»Nowe Widnokręgi«, Moskva, , št ) Kunert, Ilustrowany przewodnik, str Prav tam. 576 Armia Krajowa, str Prav tam. 578 Armia Krajowa, str Armia Krajowa, str