Alenka Kompare Mihaela Straæiπar Irena Dogπa Tomaæ Vec Janina Curk

Alenka Kompare Mihaela Straæiπar Irena Dogπa Tomaæ Vec Janina Curk PSIHOLOGIJA Spoznanja in dileme UËbenik za psihologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraæevanja DZS 2011

PSIHOLOGIJA Spoznanja in dileme UËbenik so napisali mag. Alenka Kompare, univ. dipl. psih., Mihaela Straæiπar, univ. dipl. psih., Irena Dogπa, univ. dipl. psih., dr. Tomaæ Vec, Janina Curk, univ. dipl. psih. Gradivo sta strokovno pregledali dr. Cirila Peklaj in mag. Jasna Vesel, univ. dipl. psih. Gradivo je jezikovno pregledala Jasna BerËon. Ilustracije je narisal Samo OniË, prof. lik. ped., fotografije so prispevali Samo OniË, Alenka Kompare, Irena Dogπa, Mihaela Straæiπar, Tomaæ Vec, Romeo Volk, Milojka irca, TonËka Stanonik in Tomaæ Lovko. Strokovni svet Republike Slovenije za sploπno izobraæevanje je na svoji seji dne xyxxx na podlagi 25. Ëlena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraæevanja (Ur. l. RS, πt, 115/03-ZOVFI- UPB3) in 15. Ëlena Pravilnika o potrjevanju uëbenikov (Ur. l. RS, πt. 57/06) ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju uëbenikov (Ur. l. RS, πt. 45/2010) sprejel sklep πt. xxxxx, s katerim je potrdil uëbenik Psihologija. Spoznanja in dileme za predmet psihologija v 4. letniku gimnazijskega izobraæevanja. Uredila Jana magelj Likovno-grafiËno uredil Opremil Samo OniË Glavni urednik Vasja Koæuh Izvrπna direktorica Divizije zaloæniπtev Ada de Costa Petan Ÿ DZS, zaloæniπtvo in trgovina, d. d., (leto prve prenovljene izdaje 2011) Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloæbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobëitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, vkljuëno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 159.9(075.3) PSIHOLOGIJA : spoznanja in dileme : uëbenik za psihologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraæevanja / Alenka Kompare... [et al.] ; [ilustracije je narisal Samo OniË ; fotografije so prispevali Samo OniË... et al.]. - 1. izd., 1. prenovljena izd. - Ljubljana : DZS, 2011 ISBN 978-961-02-0109-0 1. Kompare, Alenka 255409664

KAZALO I. PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST... 11 1. PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE (A. Kompare)... 12 PREDMET PSIHOLOGIJE... 12 CILJI PSIHOLOGIJE... 14 PANOGE PSIHOLOGIJE... 15 RAZVOJ PSIHOLOGIJE... 17 PSIHOLO KE SMERI... 18... Psihoanaliza... 18... Behaviorizem ali vedenjska smer... 19... HumanistiËna smer... 20... Kognitivna smer... 21 RAZVOJ PSIHOLOGIJE V SLOVENIJI izbirna vsebina... 23 2. METODE V PSIHOLOGIJI (I. Dogπa)... 26 EKSPERIMENT... 26... Laboratorijski eksperiment in eksperiment v naravni situaciji... 27 NEEKSPERIMENTALNE ALI OPISNE METODE... 28... Primerjava eksperimenta z ne eksperimentalno metodo... 28 RAZISKOVALNE TEHNIKE... 30... Intervju... 30... Vpraπalnik... 31... Psiholoπki ali psihometriëni test... 32... SociometriËna tehnika izbirna vsebina... 33 ETIKA PSIHOLO KEGA RAZISKOVANJA... 35 3. POSTOPKI ZBIRANJA IN STATISTI»NE OBDELAVE PODATKOV (J. Curk)... 38 POPULACIJA IN VZOREC... 38 UREJANJE IN PRIKAZOVANJE REZULTATOV... 40... Ranæirna vrsta... 40... FrekvenËna porazdelitev individualnih rezultatov... 41... FrekvenËna porazdelitev grupiranih rezultatov... 41... GrafiËni prikazi... 42 RA»UNANJE SREDNJIH VREDNOSTI... 43... Modus... 43... Mediana... 44... AritmetiËna sredina... 44 RAZPR ENOST REZULTATOV... 45 NORMALNA PORAZDELITEV... 47 KORELACIJA... 48

II. DU EVNI PROCESI... 51 4. ORGANSKA PODLAGA DU EVNOSTI (M. Straæiπar)... 52 ÆIV»NI SISTEM izbirna vsebina... 52 TEMELJNA GRADBENA ENOTA ÆIV»NEGA SISTEMA... 52 SESTAVA ÆIV»NEGA SISTEMA... 53 MOÆGANI izbirna vsebina... 55 5. OB»UTENJE IN ZAZNAVANJE (A. Kompare)... 61 OB»UTENJE... 61 OB»UTEK VIDA... 61»UTNI PRAGI... 63»UTNA ADAPTACIJA... 65 ZAZNAVANJE... 67 POZORNOST... 67 ZAZNAVNA ORGANIZACIJA... 68... NaËela zdruæevanja (grupiranja)... 70 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZAZNAVANJE... 72 6. U»ENJE IN POMNJENJE (M. Straæiπar)... 78 OBLIKE U»ENJA... 78 KLASI»NO POGOJEVANJE... 78 INSTRUMENTALNO ALI OPERANTNO POGOJEVANJE... 81 MODELNO U»ENJE... 86 BESEDNO U»ENJE... 89 SPOMIN... 91 KAKO SE INFORMACIJA SHRANI V SPOMIN... 91... Trenutni spomin... 92... Kratkotrajni spomin: delovni spomin... 93... Dolgotrajni spomin... 94 KOMPETENCE... 97 7. MI LJENJE (A. Kompare)... 100 MISLIM, TOREJ SEM... 100 VRSTE MI LJENJA... 100 RE EVANJE MISELNIH PROBLEMOV... 102 STRATEGIJE RE EVANJA MISELNIH PROBLEMOV... 104... Strategija poskusi in napake... 104... Strategija postopna analiza... 104... Strategija vpogled... 105 KAJ VPLIVA NA RE EVANJE MISELNIH PROBLEMOV... 107 USTVARJALNOST... 108 FAZE USTVARJALNEGA PROCESA... 108 RAZVOJ MI LJENJA... 110 STOPNJE RAZVOJA MI LJENJA PO PIAGETU... 111... SenzomotoriËna stopnja... 111

... Predoperativna stopnja... 112... Stopnja konkretnih operacij... 114... Stopnja formalnih operacij... 115 PRESOJA PIAGETOVE TEORIJE... 117 8.»USTVA (A. Kompare)... 122 ZNA»ILNOSTI»USTEV... 122 POMEN»USTEV... 122 SESTAVNI ELEMENTI»USTEV... 124... Kognitivna ocena, fizioloπko vzburjenje in doæivljanje Ëustva... 124... Izraæanje in prepoznavanje Ëustev... 126 POVEZANOST»USTEV Z DRUGIMI DU EVNIMI PROCESI IN VEDENJEM... 128 RAZVOJ, ZRELOST IN MOTNJE»USTVOVANJA... 129 RAZVOJ»USTEV... 129 ZRELOST IN MOTNJE»USTVOVANJA... 133...»ustva in duπevne motnje... 134 9. MOTIVACIJA (M. Straæiπar)... 137 VOLJA IN NEZAVEDNA MOTIVACIJA... 137 MOTIVACIJA IN»USTVA... 138 ZADOVOLJEVANJE POTREB... 140... Nagonsko in socializirano zadovoljevanje potreb... 140... HomeostatiËno in progresivno zadovoljevanje potreb... 141 DINAMIKA OSEBNOSTI... 142 KONFLIKTI... 142 NAU»ENA NEMO» izbirna vsebina... 143 POMEN MOTIVACIJE ZA U»ENJE IN DELO... 144... Storilnostna motivacija... 145 III. OSEBNOST... 149 10. OSEBNOST IN TEORIJE OSEBNOSTI... 150 OSEBNOST... 150 SOCIALNO ZAZNAVANJE (A. Kompare, T. Vec)... 150 ZNA»ILNOSTI TEORIJ OSEBNOSTI (A. Kompare)... 153 STRUKTURNE (DISPOZICIJSKE) TEORIJE OSEBNOSTI (I. Dogπa)... 156... Tipoloπko in dimenzionalno pojmovanje osebnosti... 156 EYSENCKOVA TEORIJA OSEBNOSTNIH POTEZ IN DIMENZIJ... 157... Bioloπka osnova osebnosti... 158... HierarhiËni model osebnostnih lastnosti... 159... Vrednotenje Eysenckove teorije... 159 PSIHOANALITI»NE TEORIJE OSEBNOSTI (A. Kompare)... 162 PSIHOANALIZA SIGMUNDA FREUDA... 162... fl»lovek ni gospodar niti samega sebe«... 162... Struktura duπevnosti... 164... flotrok je oëe Ëloveka«... 165... Ojdipov kompleks... 166... flpovejte vse!«izbirna vsebina... 167 CARL GUSTAV JUNG: ANALITI»NA PSIHOLOGIJA... 168

... Labirinti duπevnosti... 168... Arhetipi... 169... Psiholoπki tipi osebnosti... 170 KRITI»NA PRESOJA PSIHOANALITI»NIH TEORIJ... 171 VEDENJSKE TEORIJE OSEBNOSTI (I. Dogπa)... 174 SKINNERJEVA TEORIJA INSTRUMENTALNEGA POGOJEVANJA... 175... Ljudje nimajo svobodne volje... 175... Uporaba instrumentalnega pogojevanja izbirna vsebina... 176... Kaj je osebnost... 177 VREDNOTENJE VEDENJSKIH TEORIJ OSEBNOSTI... 179 HUMANISTI»NE TEORIJE OSEBNOSTI (I. Dogπa)... 180 TEORIJA ABRAHAMA MASLOWA... 181... Samoaktualizacija... 181 TEORIJA CARLA ROGERSA... 183... Jaz ali samopodoba... 183... Pogoji osebnostne rasti... 184... H klientu ali k osebi usmerjena terapija izbirna vsebina... 185 VREDNOTENJE HUMANISTI»NIH TEORIJ OSEBNOSTI... 186 KOGNITIVNE TEORIJE OSEBNOSTI (T. Vec)... 188 TEORIJA ATRIBUCIJE izbirna vsebina... 189 VREDNOTENJE KOGNITIVNIH TEORIJ OSEBNOSTI... 190 11. INTELIGENTNOST (A. Kompare)... 191 MERJENJE INTELIGENTNOSTI IN RAZLIKE MED LJUDMI... 191 MERJENJE INTELIGENTNOSTI... 191... ZnaËilnosti testov inteligentnosti... 193 MEDOSEBNE IN MEDSKUPINSKE RAZLIKE V INTELIGENTNOSTI... 194... Vplivi dednosti in okolja na inteligentnost... 195... Razlike med skupinami v izmerjeni inteligentnosti... 197 TEORIJE INTELIGENTNOSTI... 198 THURSTONOVA TEORIJA INTELIGENTNOSTI... 199 NOVEJ E TEORIJE INTELIGENTNOSTI... 201 12. RAZVOJ OSEBNOSTI... 204 TEMELJNI DEJAVNIKI RAZVOJA (A. Kompave)... 204 PREPLETANJE VPLIVOV DEDNOSTI IN OKOLJA (I. Dagπa)... 206 RAZVOJNA OBDOBJA... 207 PRENATALNO ALI PREDROJSTVENO OBDOBJE... 208 OBDOBJE OTRO TVA... 208... Razvoj Ëustvene navezanosti izbirna vsebina... 210 OBDOBJE ADOLESCENCE ALI MLADOSTNI TVA... 212 ODRASLOST... 213... Kriza srednjih let izbirna vsebina... 213... Pozna odraslost ali starost... 214 ERIK ERIKSON: PSIHOSOCIALNI RAZVOJ (M. Straæiπar)... 215 OSEM STOPENJ PSIHOSOCIALNEGA RAZVOJA... 216 13. DU EVNE MOTNJE IN SAMOMOR (A. Kompare)... 223 DU EVNE MOTNJE izbirna vsebina... 223

RAZLI»NA POJMOVANJA DU EVNIH MOTENJ... 223... Klasifikacija duπevnih motenj... 224 ODVISNOST OD DROG... 227 SHIZOFRENIJA... 228 DEPRESIJA... 229 MOTNJE ANKSIOZNOSTI... 230 MOTNJE HRANJENJA... 231 SAMOMORILNO VEDENJE izbirna vsebina... 233 PREPRI»ANJA O SAMOMORU... 235 IV. MEDOSEBNI ODNOSI... 237 14. SOCIALIZACIJA IN SKUPINE (T. Vec)... 238 SOCIALIZACIJA... 238 DRUÆINA... 239 VZGOJNI STILI... 241... Avtoritarna vzgoja... 241... Permisivna vzgoja... 242... Avtoritativna vzgoja... 242... Vzgojna brezbriænost... 243... KaotiËna vzgoja... 243 SKUPINE... 244 STRUKTURA SKUPINE... 244... Formalne in neformalne skupine... 245 SOCIALNE VLOGE... 246 SKUPINSKI CILJI izbirna vsebina... 249 PROCESI V SKUPINI... 251 SOCIALNO VPLIVANJE izbirna vsebina... 251... Podrejanje in posluπnost... 254 15. STALI»A, PREDSODKI IN MORALNO PRESOJANJE... 258 STALI»A (A. Kompare)... 258 POMEN STALI» ZA POSAMEZNIKA IN MEDOSEBNE ODNOSE... 259 STEREOTIPI IN PREDSODKI (A. Kompare)... 262 STEREOTIPI... 262 PREDSODKI... 264... Kdo ima predsodke o kom... 264... Izraæanje predsodkov... 265 OBLIKOVANJE STEREOTIPOV IN PREDSODKOV... 267... Teorije o izvoru predsodkov... 267... Predsodki tu in zdaj izbirna vsebina... 269 MORALNO PRESOJANJE (M. Straæiπar)... 270 RAZVOJ MORALNEGA PRESOJANJA... 271... Presoja Kohlbergove teorije in dejavnikov moralnega presojanja... 275... Pomen morale za posameznika in druæbo... 276 16. MEDOSEBNI ODNOSI (T. Vec)... 279 PROSOCIALNO VEDENJE... 279

... Proces odloëanja in ovire pri pomoëi drugim... 279 DISOCIALNOST IN DISOCIALNO VEDENJE... 281 AGRESIVNOST IN AGRESIVNO VEDENJE... 282... Vzroki agresivnega vedenja... 284 LITERATURA IN VIRI... 291 SLOVAR STROKOVNIH IZRAZOV... 297 STVARNO KAZALO... 301

UËbeniku Psihologija. Spoznanja in dileme na pot UËbenik Psihologija. Spoznanja in dileme je del didaktiënega kompleta, namenjenega uëenju in pouëevanju srednjeπolske psihologije ter pripravi na maturo za dijake, ki izberejo psihologijo kot izbirni predmet na maturi. V kompletu so omenjeni uëbenik za 4. letnik psihologije gimnazijskega izobraæevanja Psihologija. Spoznanja in dileme, istoimenski delovni zvezek ter uëbenik Uvod v psihologijo za 2. ali 3. letnik gimnazij in srednjih strokovnih πol. UËbenik je problemsko naravnan; poudarek je na uporabnosti psihologije v vsakdanjih æivljenjskih okoliπëinah. Temeljni vsebini so protiuteæ premiπljeno izbrani primeri, raziskave in praktiëni napotki (Bodimo kritiëni, Kako lahko izboljπate svoje uëenje, Kako lahko izboljπate svoje miπljenje spodbujajo k uporabi znanja psihologije). Predpisano vsebino oz. teorijo dopolnjujejo πe zanimivosti, povezave, dejavnosti, na koncu vsake vsebinske enote so napotki za nadaljnje branje, vpraπanja in vaje ter povzetek. UËbenik zakljuëujejo seznam uporabljene literature, slovar razloæenih strokovnih pojmov in stvarno kazalo. TeoretiËna osnova in izpeljane ali dopolnjene dejavnosti, primeri, raziskave, zanimivosti ustvarjajo problemsko naravnanost, nagovarjajo bralca k dejavnemu ukvarjanju z vsebino in dajejo moænosti za aktivno uëenje. V uëbenik je vkljuëeno nekaj izbirnih vsebin, ki so grafiëno loëene z manjπim tiskom. Obravnavane teme dopolnjuje izbrano slikovno gradivo, tj. fotografije, ilustracije, tehniëne risbe in slike iz drugih tiskanih (navedenih) virov. Vsebinsko je gradivo razdeljeno na πtiri tematske sklope: Psihologija kot znanost, Duπevni procesi, Osebnost in Medosebni odnosi. Radi bi opozorili πe na eno posebnost: razdelek Æe vemo na kratko povzema vsebino, ki je obravnavana v uëbeniku Uvod v psihologijo; na ta naëin smo se izognili ponavljanju in preobseænosti gradiva. Æelimo vam prijetno in uspeπno delo z uëbenikom. Jana magelj 9

PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST I. del: 12 Predmet in razvoj psihologije 17 METODE V PSIHOLOGIJI 38 POSTOPKI ZBIRANJA IN STATISTI»NE OBDELAVE PODATKOV

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME 1. PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE Zanimivost»eprav se laikom vëasih zdi, da se znanstvena spoznanja psihologije ne loëijo pomembno od laiënih (zdravorazumskih) pojmovanj duπevnosti oz. da psihologi ne ugotovijo nië takega, kar ne bi vsi æe ves Ëas vedeli, so psihologi z raziska- vami ovrgli πtevilna laiëna pojmovanja in priπli do mnogih presenetljivih ugotovitev. Psiholoπke raziskave so tako pokazale,...da na vedenje in doæivljanje ljudi lahko vpli- vajo æe priëakovanja drugih, npr. uëenci, od katerih uëitelj priëakuje veë, postanejo tudi dejansko bolj uëno uspeπni ta pojav ime- nujemo uëinek priëakovanja (veë preberite na str. 196),...da je hitrost in verjetnost pomoëi ærtvi ne- sreëe tem manjπa, Ëim veë ljudi je prisotnih na kraju nesreëe (veë preberite na str. 280),...da otrok, star dve leti in nekaj mesecev, Ëe si pokrije oëi in zato ne vidi drugih ljudi, misli, da tudi drugi ljudje ne vidijo njega, kar je znaëilnost ene od stopenj razvoja miπljenja (veë preberite na str. 113). Slika 1.1: Zmotno je tudi laiëno pojmovanje, da so mladostniki, ki veliko berejo, osamljeni, telesno in socialno nespretni. RazliËne raziskave kaæejo, da so ti mladostniki v povpreëju telesno odpornejπi in socialno aktivnejπi. PREDMET PSIHOLOGIJE 12 Psihologija je znanost, ki prouëuje duπevne procese, vedenje in osebnost. Duπevni procesi so notranji procesi, ki potekajo v doloëenem Ëasovnem sosledju in navadno vodijo k doloëenemu izidu. Razlikujemo Ëustvene, motivacijske in spoznavne duπevne procese, ki se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega. Duπevne procese doæivljamo notranje subjektivno izkuπamo, veëinoma pa se izraæajo tudi navzven, v vedenju ali obnaπanju. Poleg (zavestnih in nezavednih) duπevnih pojavov in vedenja psihologe zanima tudi njihova celota osebnost, katere sestavni del so osebnostne lastnosti. Za psihologijo kot znanost je znaëilno, da pri raziskovanju in pridobivanju novih spoznanj uporablja znanstveno metodo. Psiholoπka spoznanja so torej vedno podprta z rezultati raziskav, ki so sistematiëno naërtovane in izvedene tako, da zagotavljajo Ëim veëjo objektivnost in zanesljivost rezultatov, mogoëe pa jih je tudi ponoviti in rezultate preveriti. Znanstveno spoznavanje poteka skozi pet stopenj: 1. opazovanje, 2. razvijanje teorije, 3. postavljanje hipotez, 4. preverjanje hipotez z raziskavami, 5. vrednotenje teorije. V nasprotju z znanstvenim spoznavanjem je neznanstveno ali laiëno spoznavanje veëkrat povrπno, subjektivno, nesistematiëno in nekritiëno ter zato podvræeno razliënim napakam. Njegove omejitve lahko preseæemo z razvijanjem kritiënega miπljenja.

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE Psihologija je znanost; to pomeni, da pridobiva spoznanja o duπevnih pojavih, vedenju in osebnosti z znanstveno metodo (slika 1.2). Znanstveniki iz opaæanj, izkuπenj ali obstojeëih spoznanj najprej sklepajo na sploπno zakonitost razvijejo teorije ali razlage pojavov, nato pa na osnovi teorije postavijo hipotezo, ki jo s skrbno naërtovano in sistematiëno izvedeno raziskavo preverijo.»e rezultati potrjujejo hipotezo, je teorija podprta z znanstvenimi dokazi, sicer moramo teorijo ovreëi ali spremeniti in ponovno preveriti njeno veljavnost. Tudi v primeru, ko rezultati potrjujejo hipotezo, ostaja teorija flodprta«za nadaljnje preverjanje. Tabela 1.1: Nekatera naëela znanstvenega spoznavanja (prir. po Musek, 2005) NaËela Utemeljenost Objektivnost Opis naëela Znanstvena spoznanja morajo biti utemeljena z logiënimi pojasnitvami in rezultati raziskav. Osebna prepriëanja, posamezni primeri, sklicevanje na avtoriteto ne veljajo za znanstvene utemeljitve. Znanstvena spoznanja morajo odraæati znaëilnosti predmeta spoznavanja in ne subjektivnih znaëilnosti raziskovalcev. oz. posameznikov, ki spoznavajo. Biti morajo Ëim bolj neodvisna. od raziskovalca, npr. njegovih priëakovanj, prepriëanj. SistematiËnost Znanstvena spoznanja morajo biti pridobljena na metodiëen,. naërten naëin. Biti morajo ponovljena in verificirana oz. potrjena. Odprtost Znanost je vedno odprta za nova spoznanja in za izboljπevanje, spreminjanje ali zavraëanje obstojeëih znanstvenih spoznanj. Znanstveno spoznavanje je naëeloma flzmotljivo«spoznanja. je vedno mogoëe spremeniti, izboljπati ali razveljaviti. Slika 1.2: Model znanstvene metode, ki jo uporabljajo psihologi (po Hogg in Vaughan, 2002, str. 7). 13

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Kot vsaka znanost ima tudi psihologija svoj predmet, raziskovalne metode in tehnike ter cilje, ki jih skuπa doseëi. Predmet znanosti je podroëje, ki ga doloëena znanost prouëuje, celota pojavov, s katerimi se ta znanost ukvarja. NaËini in postopki, ki jih znanost pri tem uporablja, so njene raziskovalne metode in tehnike. Psihologi pri raziskovanju uporabljajo πtevilne metode, ki jih uporabljajo tudi druge znanosti (npr. eksperiment in opazovanje), pa tudi specifiëne metode in tehnike (npr. introspekcijo, psiholoπke teste), ki jih druge znanosti ne uporabljajo. Psihologija je izkustvena ali empiriëna znanost. ProuËuje namreë pojave, ki so dostopni (Ëutni) izkuπnji in jih je zato mogoëe opazovati in meriti. Poleg izkustvenih poznamo πe formalne znanosti, npr. matematika, logika, filozofija, katerih predmet ni dostopen (Ëutni) izkuπnji. Tabela 1.2: Podobnosti in razlike med psihologijo in nekaterimi sorodnimi znanostmi Znanost Podobnosti Razlike Filozofija Biologija Sociologija Obe znanosti postavljata vpraπanja o spoznavanju,. o etiki in morali, o govoru. in jeziku; iπëeta odgovore glede svobode in determiniranosti Ëloveka ipd. Obe znanosti prouëujeta Ëloveka, npr. strukturo in delovanje æivënega sistema, moæganska srediπëa, gene. in dedovanje. Obe znanosti prouëujeta Ëloveka kot druæbeno bitje. Psihologija svoja spoznanja empiriëno (izkustveno) preverja, filozofija pa ne. Psihologijo zanimajo znaëilnosti in. razvoj teh procesov, npr. spoznavanja, moralnega presojanja, filozofija pa postavlja vpraπanja o tem, kaj sploh je etiëno in moralno, kaj lahko spoznamo Biologijo zanima struktura in delovanje Ëloveπkega organizma ter sorodnosti in razlike z drugimi æivimi bitji, psihologija pa je bolj osredotoëena na duπevne procese, vedenje in osebnost. Sociologijo bolj zanima delovanje veëjih skupin in druæbe kot celote, psihologijo pa posameznik, njegova interakcija. z drugimi ljudmi, struktura in dinamika manjπih skupin. 14 CILJI PSIHOLOGIJE Kaj pa cilji psihologije? Temeljni cilji psiholoπkega znanstvenega prouëevanja so πtirje: opis pojava, ki nas zanima, razlaga, napoved in nadzorovano spreminjanje. 1. Opisovanje. Pojav opredelimo in opiπemo njegove znaëilnosti ter ga tako razlikujemo od drugih pojavov. Npr. opredelimo stres in opiπemo telesne, vedenjske in duπevne znake stresa. 2. Razlaganje. Raziskujemo in pojasnjujemo dejavnike, ki vplivajo na posamezen duπevni pojav (duπevni proces, lastnost); pojasnjujemo interakcije med njimi; razlagamo potek in razvoj duπevnih procesov. Npr. raziskujemo situacijske (nenadne æivljenjske spremembe, vsakodnevne skrbi) in osebnostne dejavnike (osebnostna Ëvrstost), ki vplivajo na stres.

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE 3. Napovedovanje. Na podlagi poznavanja vplivov lahko napovemo, kako se bo posamezen pojav najbræ spremenil, Ëe se spremenijo dejavniki, ki vplivajo nanj; predvidevamo vedenje posameznika v doloëenih situacijah; napovedujemo pozitivne in negativne uëinke razliënih dejavnikov na posameznikovo duπevnost, osebnost ali vedenje. Npr. napovemo, kako se bo v primeru hude naravne nesreëe stresno odzvala veëina prebivalstva na prizadetem obmoëju. 4. Spreminjanje. Nadzorovano spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na pojav, in s tem povzroëimo zaæelene koristne spremembe: zmanjπujemo nezaæelene in πkodljive oblike vedenj, izboljπujemo pogoje posameznikovega razvoja in medosebne odnose. Npr. ljudem, ki kaæejo znake izërpanosti zaradi stresa, pomagamo pri razvijanju konstruktivnih naëinov spoprijemanja s stresom in tako zmanjπujemo negativne uëinke stresa. Prva dva cilja (opisovanje in razlaganje) πtejemo med Zanimivost teoretiëne cilje psihologije, druga dva cilja (napovedovanje in spreminjanje) pa med uporabne ali praktiëne cilje psihologije. Vsi navedeni cilji so med seboj no spreminjanje. Nekateri psihologi so Najviπji med cilji psihologije je nadzorova- tesno povezani. Uporabna cilja psihologije je vëasih temu cilju oporekali, saj so se spraπevali, teæko doseëi. Napovedovanje zato, ker le izjemoma po- kdo bo izvajal nadzorovanje in v Ëigavem interesu. znamo vse dejavnike, ki vplivajo na doloëen pojav, in tudi ko jih poznamo, lahko na posameznikovo A. Huxley v romanu Krasni novi svet opiπe druæbo prihodnosti, v kateri dræavljane æe v doæivljanje in vedenje πe vedno vplivajo povsem na- zgodnjem otroπtvu nauëijo odpora do knjig, kljuëni dejavniki. e teæje od napovedovanja je nadzo- zadovoljstva ob kupovanju in πportnih akrovano spreminjati posameznikovo vedenje in/ali tivnostih, uporabljanja flsome«(droge) za doæivljanje. Prva teæava je v tem, da si mora posame- izogibanje neprijetnim Ëustvom ipd. znik spremembe æeleti in si zanjo prizadevati (psihologi lahko le ustvarijo pogoje, usmerjajo in olajπujejo spreminjanje), druga teæava pa je v napornosti in dolgotrajnosti spreminjanja nekaterih navad in osebnostnih lastnosti, tudi ko je sprememba zaæelena. PANOGE PSIHOLOGIJE Psihologija je razvejana veda, ki se deli na razliëne panoge ali discipline. Panoge obsegajo specializirana podroëja psihologije, ki mejijo na πtevilne druge znanosti (npr. socialna psihologija meji na sociologijo). Nekatere so usmerjene predvsem k pridobivanju novih spoznanj, zato jih imenujemo teoretiëne panoge. Pri drugih pa je pomembnejπa uporaba pridobljenih spoznanj na razliënih podroëjih Ëlovekove dejavnosti in pridobivanje spoznanj, kako temeljna psiholoπka spoznanja uporabiti v praksi, zato govorimo o uporabnih ali praktiënih panogah. Pomembne teoretiëne panoge, usmerjene k pridobivanju novih spoznanj. ObËa psihologija ugotavlja sploπne zakonitosti duπevnega delovanja pri normalnih odraslih osebah. Razvojna psihologija prouëuje spremembe duπevnih procesov, vedenja in osebnosti, ki so povezane z razvojem; ugotavlja znaëilnosti posameznih razvojnih obdobij. 15

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Socialna psihologija raziskuje duπevne pojave in vedenje posameznika v druæbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika. Kognitivna psihologija prouëuje spoznavne oz. kognitivne procese, npr. zaznavanje, pozornost, uëenje, pomnjenje in spomin, miπljenje, reπevanje problemov. DE JAV NOST Raziskovalna vpraπanja, zanimiva za psihologe, ki prouëujejo kognitivne procese, so: Kako poteka reπevanje miselnih problemov? Ali so priëanja oëividcev vedno zanesljiva? Kateri dejavniki vplivajo na zaznavanje? Navedite πe raziskovalna vpraπanja, ki si jih po vaπem mnenju postavljajo psihologi na podroëju obëe, razvojne in socialne psihologije. Pomembne uporabne panoge, usmerjene k uporabi Zanimivost spoznanj v koristne namene. V novejπem Ëasu se hitro razvijajo tudi bolj Psihologija dela uporablja psiholoπka spoznanja na specializirane panoge psihologije, npr. podroëju dela. Ukvarja se z izborom (selekcijo) delavcev na doloëeno delovno mesto, z delovno mo- litiëna psihologija, psihologija druæine, fotivacijo, medosebnimi odnosi na delovnem mestu, zdravstvena psihologija, psihologija æensk, nevropsihologija, ekoloπka psihologija, po- renziëna (kazenska) psihologija, vojaπka naëini uëinkovitega vodenja itd. (vojna) psihologija itd. KliniËna psihologija uporablja psiholoπka spoznanja pri svetovanju in psiholoπki pomoëi, pri sooëanju z blaæjimi in hujπimi duπevnimi teæavami, stiskami in motnjami ter pri njihovem zdravljenju in odpravljanju. Pedagoπka psihologija uporablja spoznanja psihologije na podroëju vzgoje, izobraæevanja in πolanja. Ukvarja se z razvijanjem uëinkovitih uënih strategij, odpravljanjem ali zmanjπevanjem uënih teæav, izboljπevanjem razredne klime in medosebnih odnosov, s poklicnim svetovanjem ipd. portna psihologija uporablja spoznanja psihologije na podroëju πporta, npr. za motiviranje πportnikov, razvijanje samozaupanja, doseganje maksimalne zbranosti na tekmovanjih, pri ekipnih πportih za uëinkovito delovanje ekipe Slika 1.3: portna psihologija je uporabna panoga psihologije, ki se v razvitem svetu vse hitreje razvija. Za vrhunske πportne rezultate je poleg telesne pripravljenosti izjemnega pomena tudi psihiëna pripravljenost. (Delo, 7. 4. 2005) 16 TeoretiËne in uporabne panoge so med seboj tesno povezane. Psihologi, zaposleni na razliënih podroëjih, uporabljajo pri svojem poklicnem delu spoznanja razliënih teoretiënih panog ter tudi spoznanja uporabne panoge, znotraj katere so zaposleni.

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE Primer: Psiholog, zaposlen kot πolski svetovalni delavec, bo pri svojem poklicnem delu uporabljal spoznanja razliënih teoretiënih panog. Rezultati raziskav s podroëja socialne psihologije mu bodo sluæili pri razumevanju in zmanjπevanju agresivnega vedenja mladostnikov ali pri razvijanju komunikacijskih veπëin uëiteljev. S poznavanjem obëe psihologije bo lahko svetoval uëencem in sodelavcem pri odpravljanju πkodljivih uëinkov stresa, konstruktivnem sooëanju z obremenitvami, prepoznavanju in odpravljanju uënih teæav ipd. Povzamemo lahko, da skuπajo psihologi znanstveno raziskati vsak πe tako majhen del Ëloveπkega doæivljanja in vedenja. Predmet in cilj psihologije je pravzaprav to, po Ëemer bolj ali manj teæimo vsi: razumeti sebe in druge ljudi. Psihologi lahko le pritrdijo naëelu antiënih filozofov: flspoznaj samega sebe!«seveda se lahko vpraπate, zakaj naj bi teæili k samospoznanju, pa tudi, koliko nam na tej poti lahko pomaga psihologija. Bomo sebe in druge res bolj razumeli, Ëe pridobimo psiholoπko znanje? Odgovor na to vpraπanje je odvisen od vas. Razumevanje psiholoπkih spoznanj gotovo omogoëa boljπe razumevanje sebe in drugih, boljπe sporazumevanje, bolj konstruktivno spoprijemanje z obremenitvami, uëinkovitejπe uëenje in kritiëno miπljenje, toda od vas je odvisno, ali in koliko boste to moænost izkoristili. RAZVOJ PSIHOLOGIJE Psihologija je razmeroma mlada znanost, katere korenine segajo globoko v filozofijo in tudi v razliëne naravoslovne znanosti. Spoznanja o duπevnih pojavih so se razvijala v okviru filozofije in drugih znanosti, predvsem fiziologije in medicine. K razumevanju duπevnosti so pomembno prispevali æe antiëni filozofi in zdravniki (npr. Aristotel, Hipokrat), novoveπki filozofi (npr. Descartes) pa so se ukvarjali z vpraπanji, ki so v psihologiji πe zdaj aktualna: kaj so izvori duπevnosti in kakπen je odnos med duπevnimi in telesnimi procesi. Ker je prouëevanje psiholoπkih pojavov veliko starejπe od pojava psihologije kot samostojne znanosti, pogosto uporabljamo trditev nemπkega psihologa H. Ebbinghausa (1850 1909), da ima psihologija dolgo preteklost in kratko zgodovino. Danes πtejemo za letnico nastanka psihologije kot znanosti leto 1879, ko je Wilhelm Wundt v Leipzigu (NemËija) ustanovil prvi psiholoπki laboratorij. V njem je z introspekcijo prouëeval duπevnost in njene temeljne elemente. PrepriËan je bil, da je mogoëe duπevne pojave raziskovati po vzoru fizike, kemije in drugih naravoslovnih znanosti. Z introspektivnim opazovanjem in razëlenjevanjem je s sodelavci skuπal odkriti temeljne elemente (atome) duπevnosti in njihovo povezanost v celoto. Slika 1.4: Poleg W. Wundta (1832 1920) uvrπëamo med floëete«psihologije πe W. Jamesa (1842 1910) in S. Freuda (1856 1939). (Atkinson idr., 2000, str. 8) 17

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Ker je Wundt poudaril iskanje osnovnih, primarnih duπevnih elementov (npr. primarnih obëutkov, Ëustev, misli) in strukturo duπevnosti, se je njegove psihologije oprijelo ime elementarizem ali strukturalizem. Zanimivo je, da je veëina drugih zgodnjih smeri v psihologiji nastala kot kritika Wundtovega pristopa, ki naj bi imel zanemarljivo razlagalno moë in ki naj bi se pretirano zgledoval po naravoslovnih znanostih, zaradi Ëesar je spregledal celoto in funkcionalnost duπevnih pojavov. Drugi so Wundtu oëitali uporabo introspekcije, ki ne more biti povsem objektivna in preverljiva metoda. PSIHOLO KE SMERI DE JAV NOST Skupina prijateljev se pogovarja o svojem agresivnem vedenju. Peter trdi, da je odraπëal v druæini, kjer sta se starπa pogosto obnaπala agresivno, zato se je agresivnosti nauëil. Janja prizna, da je agresivna samo do mlajπega brata, na katerega vpije in mu zlobno nagaja takrat, ko je dejansko jezna na druge ljudi, pozneje pa ji je æal. Miha pojasni, da postane agresiven takrat, ko opazi, da se mu drugi ljudje posmehujejo ali da ga zaniëujejo. Gal, ki je do tega trenutka pogovor molëe posluπal, preseneti vse, saj pove, da se obiëajno ne obnaπa agresivno. Svobodno se je namreë odloëil, da svojega nezadovoljstva ne bo sproπëal z agresivnim vedenjem. Kako bi pojasnili svoje agresivno vedenje vi? V navedenih ugotovitvah prijateljev se (v poenostavljeni obliki) izraæajo razlage Ëloveπkega doæivljanja in vedenja razliënih psiholoπkih smeri, ki so se oblikovale v psihologiji zaradi kompleksnosti njenega predmeta prouëevanja. Med najbolj vplivnimi so psihoanaliza, vedenjska, humanistiëna in kognitivna smer. Smeri se razlikujejo: po vpraπanjih, ki jih postavljajo, po predpostavkah o Ëloveπki naravi, iz katerih izhajajo (npr. kateri temeljni dejavnik pomembneje vpliva na razvoj osebnosti dednost ali okolje, ali je vedenje ljudi svobodno ali determinirano), po naëinu pridobivanja spoznanj oz. po metodah in tehnikah, ki jih uporabljajo pri raziskovanju, predvsem pa po razlagah Ëloveπkega doæivljanja in vedenja. 18 Psihoanaliza Psihologi so bili sprva usmerjeni le k prouëevanju zavestnih duπevnih procesov, saj se je zdelo samoumevno, da so duπevni procesi to, kar zavestno doæivljamo. OËe psihoanalize Sigmund Freud je med prvimi opozoril, da poleg Ëustev, misli in motivov, ki se jih zavedamo, obstajajo tudi ideje in teænje, ki so nam prikrite oz. o katerih ne vemo niëesar. Ta del duπevnosti je poimenoval nezavedno. Nezavedno tvorijo potlaëene vsebine, tj. vse tisto, kar smo izrinili iz zavesti, ker je bilo za nas preveë neprijetno in je ogroæalo nemoteno zavestno delovanje, npr. neuresniëene æelje, nedovoljene ambicije, neizreëene teænje, konflikte med

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE æeljo in dolænostjo. PotlaËeno je sicer res pozabljeno, ni pa izbrisano. Kot nezavedno je πe naprej aktivno in (ne da bi se tega zavedali) doloëa naπe vedenje. V vsakdanjem æivljenju lahko z delovanjem nezavednega pojasnimo razliëne spodrsljaje v govoru, branju, pisanju ali dejanjih, npr. ko se nam zareëe, ko se nenadoma ne moremo spomniti imena dobrega prijatelja ali ko napaëno preberemo besedo. V zaëetku je bila Freudova teorija neopaæena in je imela le nekaj privræencev med prvimi je πvicarski psiholog Carl Gustav Jung, ki je kasneje razvil lastno psiholoπko usmeritev, v prvem desetletju 20. stoletja pa se je hitro πirila, predvsem v ZDA. Njegova knjiga Interpretacija sanj (1900) se je najprej prodajala le v nekaj izvodih, potem pa je bila veëkrat ponatisnjena in prevedena v πtevilne jezike. Freud je svoja spoznanja razvijal s πtudijami primerov (prouëevanjem posameznikov), izdelal pa je tudi posebne tehnike, s katerimi je lahko raziskoval nezavedno: proste asociacije in analizo sanj. Vpliv psihoanalize je bil (v okviru psihologije) Zanimivost najmoënejπi na podroëju psihoterapije pa tudi na podroëju razvojne psihologije in psihologije osebnosti. tevilni psihoanalitiëni koncepti so v 20. Uveljavljene so bile psihoanalitiëne razlage nezavedne stoletju postali del vsakdanjega jezika, motivacije, sanj, pozabljanja (zaradi potlaëitve) in razvoja osebnosti (predvsem Eriksonova teorija psihoso- ono, jaz ali ego, nadjaz. npr. nezavedno, libido, racionalizacija, cialnega razvoja in razvoja identitete). Freudu so nekateri oëitali, da ni uporabljal znanstvenih metod ter da je spoznanja o duπevnem delovanju prehitro posploπeval iz prouëevanja manjπega πtevila posameznikov. Psihoanaliza naj bi bila odsev srednjeevropske druæbe na prelomu 19. in 20. stoletja in ne univerzalno veljavna teorija. Spet drugi so dvomili, ali je vpliv dogodkov v otroπtvu za nadaljnji razvoj osebnosti res tako velik, kot so trdili psihoanalitiki. Erik Erikson je bil v nasprotju s Freudom prepriëan, da prihaja do pomembnih razvojnih sprememb tudi po obdobju mladostniπtva. Slika 1.5: Karikirana kritika Freudove psihoanalize, ki naj bi bila pretirano osredotoëena na spolnost. (PeËjak, 1983, str. 327) Behaviorizem ali vedenjska smer Vedenjska smer ali behaviorizem (ang. behaviour: vedenje) se je razvila v ZDA v zaëetku 20. stoletja, med leti 1920 1960 pa je bil prevladujoëa smer ameriπke psihologije. John B. Watson je leta 1913 zapisal, da mora psihologija opustiti prouëevanje notranjih duπevnih pojavov, Ëe hoëe postati znanost. Zavrniti mora tudi introspektivno opazovanje in se pri razlaganju vedenja znebiti pojmov, kot so miπljenje in Ëustva. Psihologi naj bi raziskovali le tisto, kar je dostopno objektivnim znanstvenim metodam, npr. ekstraspektivnemu opazovanju in laboratorijskemu eksperimentiranju. In kaj je to? Draæljaji in odzivi nanje. Predmet psihologije je torej vedenje skupek povezav med draæljaji (D) in odzivi (O). 19

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Slika 1.6: D O shema: opazujemo in merimo draæljaje, ki delujejo na posameznika, in odzive (reakcije), ki jih ti draæljaji izzovejo. Na to, kaj se dogaja vmes, pa lahko le sklepamo. Duπevnost je flërna πkatla«, ki za behavioriste ne more biti predmet znanstvenega raziskovanja.»eprav so kritiki behavioristom pogosto oëitali, da zanikajo miπljenje in notranje doæivljanje, je izhodiπëe (metodoloπkega) behaviorizma pravzaprav le, da duπevni pojavi ne morejo biti predmet psihologije kot znanosti. Radikalnejπi behavioristi pa dodajajo, da prouëevanje duπevnih pojavov niti ni potrebno, saj npr. z miπljenjem in Ëustvovanjem ne moremo pojasniti, zakaj posameznik ravna na doloëen naëin. Notranje duπevne procese lahko razumemo le kot oblike vedenja, ki ga je πele treba pojasniti. Vedenjska smer je bila v psihologiji zelo vplivna, predvsem pri prouëevanju uëenja. KlasiËno in instrumen- Wundt je opredelil psihologijo kot znanost talno pogojevanje sta po mnenju behavioristov vrsti Zanimivost o zavestnem doæivljanju, ki je dostopno uëenja, skozi kateri se oblikuje (tako normalno kot nenormalno) vedenje. Najpomembnejπi vedenjski psiho- razumeli psihologijo kot znanost, ki z log Burrhus F. Skinner je bil celo prepriëan, da je naπe objektivnimi znanstvenimi metodami pro- introspekciji. Vedenjski psihologi pa so vedenje v celoti posledica vplivov iz okolja (uëenja, uëuje vedenje. vzgoje, nagrad), tj. da ljudje v svojih izbirah in odloëitvah nismo svobodni. Poznejπi behavioristi so opozorili, da se Ëlovek uëi na zelo razliëne naëine. Albert Bandura je izpostavil modelno uëenje ali uëenje s posnemanjem, pri katerem imajo pomembno vlogo kognitivni procesi. 20 HumanistiËna smer V petdesetih letih prejπnjega stoletja sta v Severni Ameriki v psihologiji prevladovala dva pristopa: psihoanaliza in behaviorizem. KliniËni psihologi so v veëji meri sprejeli psihoanalizo, eksperimentalni psihologi pa so bili bolj naklonjeni vedenjski smeri. Zagovorniki obeh smeri so bili zadovoljni z razlagami, ki sta jih dajali. To pa ni veljalo za vse psihologe. Mnogi so psihoanalizi oëitali, da njene teorije temeljijo zgolj na prouëevanju ljudi z razliënimi teæavami in duπevnimi motnjami, behavioristom pa, da so usmerjeni le k prouëevanju vedenja, ne pa tudi k razumevanju notranjega doæivljanja, npr. Ëustvovanja. Eden od zaëetnikov humanistiëne smeri, Abraham Maslow, je to smer zato poimenoval fltretja sila«. Predmet prouëevanja humanistiëne psihologije (lat. homo: Ëlovek, humanus: Ëloveπki) je osebnostna rast, samoaktualizacija (uresniëevanje potencialov), motivacija, vrednote, ustvarjalnost. To so po mnenju humanistiënih psihologov podroëja, ki so za Ëloveka smiselna in pomembna, psihologija pa se ne sme izogniti njihovemu prouëevanju zgolj zato, ker jih je teæje znanstveno raziskovati. Pri raziskovanju teh kompleksnih vidikov duπevnosti, vedenja in osebnosti so humanistiëni psihologi uporabljali predvsem πtudije primerov, intervju-

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE je, vpraπalnike osebnosti in druge tehnike, ki so osredotoëene na posameznikovo zavestno doæivljanje sveta. Pomembno se jim je namreë zdelo poglobljeno in celostno razumevanje posameznikov, hkrati pa so bili kritiëni do prepriëanja, ki se je uveljavilo med behavioristiëno usmerjenimi psihologi, da so stroge znanstvene metode najboljπi in edini naëin prouëevanja duπevnosti. Med bolj znanimi predstavniki humanistiëne psihologije je poleg Abrahama Maslowa πe Carl Rogers. Teoriji obeh sta zgrajeni na predpostavki, da je Ëlovek v bistvu dober in racionalen. HumanistiËna psihologija je nasploh optimistiëna in posamezniku daje upati, da lahko nadzoruje svojo usodo: Ëlovek ima svobodno voljo, zato ga niti nezavedni mehanizmi niti vplivi okolja ne doloëajo povsem. NajveËji vpliv je imela humanistiëna smer psihologije na podroëju psiholoπkega svetovanja in psihoterapije, pomembna pa je tudi v razvoju psihologije, saj je v obdobju prevlade behaviorizma opozorila na pomen prouëevanja doæivljanja in duπevnih procesov. Pomanjkljivost smeri je predvsem v tem, da je nekatere teorije in modele, ki jih razvijejo humanistiëni psihologi, le teæko dokazati in eksperimentalno preveriti. Zato humanistiënemu pogledu na Ëloveka nekateri oëitajo, da je bolj filozofija æivljenja kot psiholoπka smer. Pretirana je tudi predpostavka, da so vse reπitve problemov in teæav v posameznikovih rokah. Slika 1.7: J. Miró RdeËa ploπëa zasleduje πkrjanëka, 1953 (Bucci, 1970, str. 75). HumanistiËni psihologi menijo, da mora psihologija preuëevati to, kar je najbolj Ëloveπkega: ustvarjalnost, osebnostno rast, ljubezen ipd. Kognitivna smer V drugi polovici prejπnjega stoletja (predvsem po letu 1970) je vodilno vlogo v psihologiji prevzela kognitivna smer. Razvoj kognitivne psihologije pomeni premik od prouëevanja motivacije in niæjih spoznavnih procesov (obëutenja, enostavnega uëenja) k viπjim spoznavnim procesom (pomnjenju, miπljenju in kompleksnemu uëenju). Kognitivni psihologi izhajajo iz prepriëanja, da se ljudje vedemo v skladu s tem, kako doæivljamo in si razlagamo stvarnost. Vedenje torej ni odvisno zgolj od draæljajev in situacij kot takπnih, kot trdijo behavioristi, ampak predvsem od tega, kako si te situacije razlagamo. Npr. katero Ëustvo bomo doæiveli in/ali kako bomo ravnali, je v veliki meri odvisno od naπe kognitivne ocene (interpretacije) okoliπëin in ne od okoliπëin samih. Primer: Neja na zabavi opazuje svojega fanta Vida, kako se pogovarja z neznanim dekletom. Katero Ëustvo bo Neja doæivela in kaj bo naredila, je odvisno od njene kognitivne ocene situacije.»e oceni, da skuπa Vid dekle oëarati, bo ljubosumna in morda bo odπla z zabave ali se z Vidom sprla; Ëe meni, da je Vid zabaven in ga ljudje radi posluπajo, pa se bo najbræ dobre volje pridruæila pogovoru. 21

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Poudarek raziskovanja je zato na spoznavnih (kognitivnih) procesih: kako razlagamo svet in sebe, kako sprejemamo in predelujemo informacije, kakπne napake delamo pri reπevanju problemov in presojanju itd. Velik vpliv na izobraæevanje (pojmovanje znanja in uëenja, naëine pouëevanja ipd.) je imela teorija razvojnega psihologa Jeana Piageta, ki je v razvoju otrokovega miπljenja poudaril kakovostne spremembe, hkrati pa je pokazal, da razvoj miπljenja vpliva na vsa podroëja Ëlovekovega doæivljanja in vedenja. POVEZAVA Piagetova teorija razvoja miπljenja je izërpno opisana v poglavju o miπljenju (str. 110 119). Kognitivna psihologija pa nima pomembne vloge le pri prouëevanju uëenja, miπljenja, pomnjenja, pozornosti in razvoja govora, ampak tudi na podroëju socialne psihologije (raziskovanje stereotipov, socialnega zaznavanja) in psihologije osebnosti. Kognitivni psihologi uporabljajo pri raziskovanju razliëne metode in tehnike: laboratorijski eksperiment, opazovanje, intervju Raziskave so osredotoëene na specifiëne probleme in manj na sploπne ugotovitve, kar oteæuje oblikovanje sploπne teorije. Kritiki kognitivnim teorijam osebnosti pogosto oëitajo osredotoëenost zgolj na kognitivne procese ter zanemarjanje motivacije in Ëustev. Slika 1.8: V preteklosti so nekateri kognitivni psihologi morda pretirano gradili na analogiji med raëunalnikom in duπevnostjo (dolgotrajni spomin trdi disk, kratkotrajni spomin RAM). Tabela 1.3: Temeljne znaëilnosti najpomembnejπih smeri v razvoju psihologije: psihoanalize, behaviorizma, humanistiëne in kognitivne smeri Psiholoπka smer in pomembni predstavniki Predmet prouëevanja Metode prouëevanja Prednosti Pomanjkljivosti Psihoanaliza S. Freud C. G. Jung E. Erikson nezavedno, dinamika in struktura duπevnosti; razvoj osebnosti; oblikovanje identitete kliniëno opazovanje, πtudije primerov, tehniki proste asociacije in analiza sanj raziskovanje nezavednega; poudarjanje dinamike duπevnosti; prouëevanje razvoja osebnosti pretirano poudarjanje nezavednega. in seksualnosti; uporaba subjektivnih. metod 22

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE Psiholoπka smer in pomembni predstavniki Predmet prouëevanja Metode prouëevanja Prednosti Pomanjkljivosti Behaviorizem ali vedenjska smer B. Skinner J. Watson A. Bandura vedenje (D O shema), uëenje (klasiëno in instrumentalno pogojevanje, modelno uëenje). in vplivi okolja ekstraspekcija, eksperiment (veëinoma v laboratorijskih pogojih, pogosto na æivalih) objektivnost in znanstvenost; prouëevanje vpliva okolja; poudarjanje pomena uëenja zanemarjanje notranjega doæivljanja; pretirano poudarjanje okolja; posploπevanje. iz vedenja æivali. na vedenje ljudi HumanistiËna smer A. Maslow C. Rogers samoaktualizacija, osebnostna rast, samopodoba, motivacija πtudije primerov, vpraπalniki osebnosti, nestrukturiran intervju, introspekcija poudarjanje svobode, zavestne volje in samodejavnosti; prouëevanje motivacije in osebnostne rasti zanemarjanje prouëevanja spoznavnih procesov; nekritiëno poudarjanje svobode delovanja Kognitivna smer J. Piaget vsi vidiki spoznavnih procesov; ugotavljanje zakonitosti razvoja miπljenja intervju, opazovanje, eksperiment, korelacijske πtudije prouëevanje miπljenja in. razvoja miπljenja; poudarjanje subjektivnosti razumevanja in interpretiranja sveta zanemarjanje ostalih duπevnih procesov in njihovega vpliva. na miπljenje DE JAV NOST Kateri od prijateljev, ki so se pogovarjali o agresivnem vedenju, je zagovarjal staliπëa posamezne psiholoπke smeri? Utemeljite. Zanimivost Pomembno mesto v razvoju psihologije ima tudi bioloπka smer.. Predvsem vedenjska genetika,, ki s kombiniranjem metod genetike in psihologije raziskuje vpliv dednosti na razlike med ljudmi, ter nevrobioloπki pristop,, osredotoëen na prouëevanje odnosa med duπevnimi in bioloπkimi procesi. Raziskave znotraj bioloπke smeri v psihologiji so tako pomembno prispevale k razumevanju genetskih in okoljskih vplivov na razvoj osebnosti ter osvetlile povezanost med delovanjem æivënega sistema in duπevnimi procesi, npr. zaznavanjem, pomnjenjem, Ëustvovanjem. RAZVOJ PSIHOLOGIJE V SLOVENIJI ZaËetki psihologije na Slovenskem segajo æe v 16. stoletje, ko je David Verbc, polatinjeno Verbezius, objavil latinsko pisano Razpravo o temperamentih. VeË psiholoπkih del pa se je pojavilo, sicer znotraj drugih znanosti (filozofije, teologije, pedagogike), πele konec 19. stoletja. Kot najpomembnejπe med njimi navajajo delo FranËiπka Lampeta Duπeslovje. Pred 2. svetovno vojno se psihologija na Univerzi v 23

PSIHOLOGIJA. SPOZNANJA IN DILEME Ljubljani ni uveljavila. Kljub temu so se na njej ukvarjali tudi s psiholoπko problematiko filozof Franc Veber, pedagog Karel Ozvald ter teolog in psiholog Anton Trstenjak. Oddelek za psihologijo je bil ustanovljen leta 1950, njegov ustanovitelj je bil Mihajlo Rostohar (1878 1966). Psihologija v Sloveniji je πele takrat postala izkustvena in eksperimentalna. Poleg Mihajla Rostoharja je slovensko psihologijo pomembno oblikoval Anton Trstenjak (1906 1996), v svetu najbolj poznan slovenski psiholog pa tudi eden najustvarjalnejπih po obsegu izdanih del. Med njegovimi najpomembnejπimi deli so Oris sodobne psihologije I in II (1969), Problemi psihologije (1976),»lovek in barve (1978), Psihologija ustvarjalnosti (1981) in»lovek, bitje prihodnosti (1985). Danaπnja slovenska psihologija je na podobni ravni kot psihologija v drugih dræavah Evrope. Razvite so vse najpomembnejπe psiholoπke panoge, zastopane pa so tudi vse pomembnejπe psiholoπke πole. Sodobno slovensko psihologijo so pomembno sooblikovali in jo πe danes oblikujejo: Vid PeËjak, Marko PoliË in Norbert Jauπovec (kognitivna psihologija), Janek Musek in Darja Kobal Grum (psihologija osebnosti), Barica MarentiË Poæarnik, Drago Æagar, Sonja PeËjak in Cirila Peklaj (pedagoπka psihologija), Tanja Lamovec (Ëustva in motivacija), Ivan ToliËiË, Ludvik Horvat, Ljubica MarjanoviË Umek in Maja ZupanËiË (razvojna psihologija), Mirjana Nastran Ule, Vlado Miheljak in Janez BeËaj (socialna psihologija), Borut ali in Peter Praper (kliniëna psihologija), Klas Brenk in Valentin Bucik (psihometrija) ter πtevilni drugi. 24 Psihologija pridobiva spoznanja z znanstveno metodo: znanstveniki iz opaæanj, izkuπenj ali obstojeëih spoznanj razvijejo teorije o doloëenih pojavih, nato pa na osnovi teorije postavijo hipoteze, ki jih preverijo z raziskavami. Za znanstveno spoznanje veljajo le tiste teorije, ki so bile potrjene v razliënih raziskavah in ki so jih preverili razliëni znanstveniki. Vsaka znanost ima svoj predmet, metode in cilje. Prvi cilj psihologije je opisovanje pojava, ki nas zanima, drugi cilj je razlaga (odkrivanje in pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na doloëen pojav), brez katere bi teæko dosegli tretji in Ëetrti cilj: napovedovanje in nadzorovano spreminjanje. Psihologija je izkustvena ali empiriëna znanost, ki prouëuje pojave, ki so dostopni (Ëutni) izkuπnji in jih je zato mogoëe opazovati in meriti. ProuËevanje Ëloveka deli z drugimi druæboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi, npr. sociologijo, pedagogiko, antropologijo in biologijo. Navznoter je psihologija razvejana veda, ki se deli na razliëne panoge. Pomembne praktiëne panoge so kliniëna psihologija, pedagoπka psihologija in psihologija dela, teoretiëne pa obëa, razvojna, socialna in kognitivna psihologija. Zaradi kompleksnosti predmeta prouëevanja so se v psihologiji oblikovale razliëne smeri (πole) raziskovanja. Med najbolj vplivnimi so psihoanaliza, vedenjska, humanistiëna in kognitivna smer. Ker razliëne psiholoπke smeri temeljijo na razliënih predpostavkah o Ëloveku, se tudi njihove razlage doæivljanja in vedenja ljudi precej razlikujejo. Psihoanalitiki postavljajo v ospredje prouëevanje nezavedne duπevnosti, behavioristi prouëevanje vedenja z objektivnimi znanstvenimi metodami, humanistiëno usmerjeni psihologi poudarjajo Ëlovekovo enkratnost in samodejavnost, predstavniki kognitivne smeri pa spoznavne procese, npr. pozornost, uëenje in reπevanje problemov. POVZETEK

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE VPRA ANJA IN VAJE 1. Navedite in opredelite glavne cilje znanstvenega prouëevanja. Katere izmed navedenih ciljev je v psihologiji obiëajno teæje dosegati? Pojasnite, zakaj. 2. Poimenujte teoretiëne in uporabne panoge psihologije ter jih med seboj razlikujte. Presodite in pojasnite, spoznanja katerih teoretiënih panog lahko pri svojem delu uporablja psiholog, zaposlen v vrtcu. 3. Tako kot spoznanja vsake znanosti je tudi psiholoπka spoznanja mogoëe zlorabiti. Namesto da bi jih uporabili v korist Ëloveπtvu in ljudem, jih lahko uporabimo v njihovo πkodo. Navedite nekaj moænih primerov sporne uporabe ali zlorabe psiholoπkih spoznanj. 4. Pojasnite trditev: flpsihologija ima dolgo preteklost in kratko zgodovino«. 5. Opiπite psihoanalizo in humanistiëno smer v psihologiji ter navedite najpomembnejπe predstavnike ene in druge smeri. Presodite in pojasnite razlike med obema smerema. PREBERITE Hill, G. (2001). Psihologija: Shematski pregledi. Ljubljana: Tehniπka zaloæba Slovenije (str. 5 14). Musek, J. (2005). Predmet, metode in podroëja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. PoliË, M. (2009). Psihologija in njene laiëne podobe. V: V. Bucik idr., Podobe psihologije. Ljubljana: Znanstvena zaloæba Filozofske fakultete. 25