OCENE ZAPISKI PORO^ILA GRADIVO RABA DVOJINE V ZVEZAH Z DVEMA IMENOMA. DVOJNA DVOJINA

Robert Jereb, Iz znanosti v znanstveno fantastiko 269 OCENE ZAPISKI POROÎLA GRADIVO RABA DVOJINE V ZVEZAH Z DVEMA IMENOMA. DVOJNA DVOJINA»Slovanski jeziki so poleg litavskega edini jeziki indoevropske skupine, v katerih se je dvojina zadràla tako dolgo«(meillet 1951: 260). Ohranitev dvojine je bila neposredno povezana s staro, pri Slovanih in Baltih dolgo zadràno, indoevropsko ideologijo poveli~evanja parnih boànstev in ~e{~enja dvoj~kov. V tem pogledu je zamrtje dvojine izrazit primer splo{nega prehoda od»jezika-ideologije«k»jezikutehniki«[abaev 1936: 7]. Ko je A. Beli} (1932: 30 itn.) v osnovnem podsistemu oblik opredelil tretjo razli~ico dvojine»sindeti~no«dvojino, tj. dualis v zvezah z dvema imenoma, je imel v mislih starocerkvenoslovanske besedne zveze tipa: ìàðèý æå ìàãäàëèíè ìàðèý èîñèôîâà çüðýàøåòå êúäå è ïîëàãààõ Mar. Mr. 15, 47; âèäýâúøà æå ¹ åíèêà åãî èýêîâú è èîàíú ðýñòå ãèñ Lk. 9, 54. Zveze dveh lastnih imen so v teh primerih skladenjski izraz dvojinskega pomena, ki z rabo ostalih, obimenskih, ujemalnih (kongruentnih) dvojinskih osebnih glagolskih, dele`ni{kih in apozitivnih samostalni{kih oblik: çüðýàøåòå, âèäýâúøà, ¹ åíèêà, ðýñòå pridobi {e oblikoslovno komponento. Navedene zveze se delijo na dva dela na zveze dveh lastnih imen ter na prilastkovne in povedkovne oblike, ki se pomensko ujemajo z gramati~nim subjektom in hkrati poudarjajo njegovo dvodelnost. Oblikoslovna dvojina se v podobnih besednih zvezah izraà v ujemalnih glagolskih, dele`ni{kih, pridevni{kih ali apozitivnih samostalni{kih oblikah. Njihova pojavitev v zvezah ni pogojena z ujemanjem na slovni~ni, temve~ na pomenski ravni, zato so se zaradi svoje funkcije obrobnih dvojinskih oblik lahko è zgodaj zamenjevale z ustreznimi mnoìnskimi. Izpostavitev opisane razli~ice dvojine opravi~uje dejstvo, da se je dvojina lahko izraàla skladenjsko (ikoni~no). Ujemalne oblike v podobnih, pa tudi v vseh ostalih primerih, niso bile pomensko samostojne, kljub temu pa je preu~evanje teh oblik pomembno, saj imajo odstopanja od pravilne rabe ujemalnih oblik dvojine v podobnih primerih diagnosti~ni zna~aj za osrednje dvojinske oblike. Smotrnost opisovanja dane razli~ice dvojine potrjujejo tudi posebnosti razvojne perspektive zvez z dvema imenoma ~eprav ne tiste, na katero je opozarjal A. Beli}. A. Beli} je zvezam z dvema imenoma, ki vsebujejo oblikoslovno obele`je dvojine kongruentno dvojino, pripisoval velik pomen; oìvitev dvojine v slovenskem jeziku je povezoval prav s temi zvezami. V novej{ih preu~evanjih slovenskih dvojinskih oblik je teorija A. Beli}a uporavi~eno postavljena pod vpra{aj. Kot poudarja A. Derganc, so osnovo dvojine v slovenskem jeziku tvorile zaimenske oblike za 1. in 2. osebo; to potrjujejo tako nare~na gradiva L. Tesni~arja kot v tem pogledu pomembna protestant-

270 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 2, april junij ska besedila. Temelj za oìvljanje dvojine v slovenskem jeziku je postala inovacija oblikovanje zloènih osebno-zaimenskih dvojinskih oblik midva, vidva na osnovi mnoìnskih oblik (gl. Derganc 1988: 245 246). 1 A. Derganc predvideva, da bi slovenska dvojina delila enako usodo, kot jo je v vseh ostalih slovanskih jezikih, kjer se je izgubila, vendar se je ta proces v 16. stoletju ustavil prav v okviru zaimenskoglagolske rabe, ki tvori osnovo podkategorije dvojine v sodobnem slovenskem jeziku. Na ta na~in slovenska dvojina potrjuje posebno potencialno pomembnost zaimensko-glagolskih oblik. A. Beli} je svojo opredelitev zvez z dvema imenoma kot posebno razli~ico dvojine utemeljeval tudi z razvojnimi zakonitostmi. Slovanska»sindeti~na«dvojina je bila, po njegovem, neposredno nadaljevanje starega indoevropskega parnega poimenovanja, ki je nastopalo bodisi v obliki tako imenovane elipti~ne dvojine, ki je, v opredelitvi B. Delbrücka,»znano enotnost dveh dopolnjujo~ih se stvari«(»die bekannte Einheit zweier sich ergänzender Dinge«) izraàla z dvojinsko obliko pomembnej{e komponente (a), v zvezi prvega imena v dvojinski obliki in drugega, zaradi jasnosti dodanega, v edninski obliki (b), ali v te`nji po ujemanju tudi drugega imena v dvojinski obliki (c), ter, kon~no, v zdruènih oblikah, imenovanih dvandva (~). Te zveze so lahko pomenile parna boànstva, ki so se ~astila skupaj in so zaradi tega oblikovala»nekak{no domi{ljijsko enotnost«(»für die Phantasie eine Einheit bilden«) (Delbrück 1888: 56) (enako Pánini 6.2.141 devatādvandva boànski dvandva, gl. tudi Sprachwissenschaftliches Wörterbuch 1986: 685 686; Elizarenkova 1989: 502), pa tudi»posvetne osebnosti«, dele telesa, ki so tvorili neko celoto, in ~asovne razmejitve (Delbrück 1888: 56 58). Primerjaj staroindijsko: a) mitrā Mitra in Varuna (z dvojinsko obliko prvega imena in z elipso drugega); b) mitrā várunaḥ (z dvojinsko obliko prvega imena in edninsko drugega); c) mitrā várunā (z dvojinsko obliko obeh imen); ~) mitrā várunau (dvandva). A. Beli} je smatral, da se slovanska raba od indoevropske ne razlikuje samo v tem, da ni prave elipti~ne razli~ice oblik, ampak tudi v redki rabi edninskih oblik imen v podobnih zvezah. Izkazalo se je, da obstajajo v stari cerkveni slovan{~ini primeri tako prave elipti~ne kot tudi dvojne dvojine, ki so analogni indoevropskim obrazcem. 2 Dejstvo je, da so v starocerkvenoslovanskih virih izpri~ane tako kulturne kot sistemsko-gramati~ne ustreznice zvezam tipa b) in c), ki pa jih A. Beli} ni opazil. Nanje je kot na mo`ne opozarjal è A. I. Sobolevski (1907: 205), ko je svojo pozornost 1 Sklepe A. Derganc moramo precizirati v tem smislu, da so na te zaimenske inovacije v imenovalniku sovplivale precej ustaljene dvojinske oblike, ki so bile sestavljene iz glagola in odvisnosklonskih zaimenskih oblik. Predvsem pa se je tu, nedvomno, pojavila dolo~ena stopnja zgodovinske ustaljenosti zaimensko-glagolskega sistema. 2 Po ustnem zagotovilu V. B. Krys ka je, za razliko od dvojne dvojine,»klasi~no«elipti~no dvojino v starocerkvenoslovanskem gradivu, kolikor lahko sodimo iz danega materiala, najti samo v enem primeru ïðàäääà praded in prababica : ÕàÑ ññà áñà ïðàäääà. èàêèìú æå è àíüíà. îóêðàøåíà ïðàâüäîþ. äîñòîèíî ïä(ñ)ìè äà ïîõâàëåíà áîóäåòà äíü(ñ). Min. XII (julij), 120. Isto~asno starocerkvenoslovanski viri izpri~ujejo nekatere primere nadaljnjega razvoja te indoevropske zveze, ki pa, resni~no, potrebujejo natan~nejšo analizo.

O. F. @olobov, Raba dvojine v zvezah z dvema imenoma. Dvojna dvojina 271 usmeril na nenavadne primere rabe dvojine lastnih imen v staroruskih tekstih: npr. ïåðåíåñåíà áûñòà áîðèñà è ãëäáà (namesto pri~akovanih oblik áîðèñú è ãëäáú); ïîïú ñâåòóþ êîíñòåíòèíó è åëåíû (namesto pri~akovanih êîíñòåíòèíà è åëåíû) v»novgorodskem prvem letopisu«; î ã(ñ)íà êîçìà è äàìèæíà (namesto pri~akovanih oblik zvalnika ednine êîçìî è äàìèæíå) v pripisu k pskovskemu Hirmologiju 1344 (list 28) itn. Razlago A. I. Sobolevskega je podprl O. Hujer (1953: 102), prav tako P. S. Kuznecov (1959: 79) 3 in V. I. Degtjarev (1997: 114). 4 Kot arhai~no elipti~no dvojino je podobne oblike opredeljeval V. Vondrák (1928: 223). Pred nedavnim je analogne starocerkvenoslovanske in indoevropske zveze tipa»boànskih dvandva«v svojem ~lanku razvojno pribliàl Liukkonen (1973: 250 itn.), pred njim pa V. Pisani (1956: 392 393). Sedaj lahko prikaèmo zelo stare primere rabe zvez z dvojno dvojino pri Slovanih, za~en{i s starocerkvenoslovanskim»supraseljskim zbornikom«: ïðè öð ~ ¹ è òîìèòåëþ äåêèà è ¹àëåðèà Supr. 185, 17. V staroruski»povesti o Borisu in Glebu«ti primeri spadajo v ~as sestavitve teksta torej v konec tretje ali v poslednjo ~etrtino 11. stoletja. Tako v»povesti«kot v Supraseljskem zborniku najdemo enak obrazec, ki posplo{uje nominativno-akuzativno-vokativne oblike na -a-: Áûñòü æå âú âðåìå ïåðåíåñåíèþ ñòñûèìà ì Ñíêîìà. ðîìàíà. è äâñäà SbU XII/XIII, 20v (namesto pri~akovanih oblik ðîìàíîó è äàâèäîó); èäè êú ñòñûìà ì Ñíêîìà áîðèñà è ãëäáà. è òà òè èìàòà äàòè âèääíèå 22v (namesto pri~akovanih áîðèñîó è ãëäáîó) ipd. Pri natan~nem razvr{~anju gramati~nih dvojinskih oblik v ve~ rokopisih smo ugotovili, da so precej stari primeri podobnih konstrukcij (vedno skupaj s pravilno kongruentno dvojino) tudi v ma{nih minejah, prologih, zakonskih knjigah: Ì(ñ)öà òîãî(æ) âú êä òâîðåíè«. wàíà. ìèòðîïîëèòà ðîóñüñêàãî ñòñûìà. ì Ñíêîìà. áîðèñà è ãëä áà Min. XII (julij), 111 (namesto pri~akovanih oblik áîðèñú è ãëäáú); ñòè(õ) ì Ñíêìà áîðèñà è ãëäáà Il. XII, 142v; ïðè ñëàâüíîþ ö(ñ)ðþ àðêàäèæ è îíîðèæ àâãîóñòîó KE XII, 143b (namesto àðêàäèè è îíîðèè); ÃüÑ ññú õ(ñ)ú áúñ íàøü... àõãñëà ñâî«ãî ïîñëà êú ïðàâüäíèêîìà. èwàêûìà è àíüíä. èç íåææå âúñõîòä ïðîèçèòè. ïëúòüñòäè ìòðè <tako!>»ãî PrS XII/XIII, 82b (namesto pri~akovanih oblik èwàêûìîó è àíüíä); Âüðñòà üñòüíàæ. è ïðåñëîâîóùèæ. ïðåâä íàãî ñíñà. ïüðâîðîäèòåëå. õðàíèòåëå çàêîíîó. è ðîæüøàæ ðàäîñòè íà àëíå, èîàêèìà è àííà. (ñ)òüíà áîóäåòà Min XIII 2, 60 ob. (namesto pri~akovanih èîàêèìú è àííà; primerjaj s pravilnimi edninskimi oblikami lastnih imen: ÑïñÑíèþ âñäìú íà àëî. î áë(æ)íûè èîàêèìú. è àííà ñëàâíàæ. (ñ)òîó è íåïîðî íîó. è ïðå (ñ)òüíîó áöñþ ðîäèñòà. áîñ üñòèæ æå ñå âúñïð èìøà âúçäàíèå 61); êú ïðàâüäíûìà èàêèìà è àííû PrL 1282, 83v. 3 Razlage A. I. Sobolevskega ne omenja. 4 Avtor uporablja izrazoslovje»elipti~na dvojina«.

272 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 2, april junij Letopisna poro~ila o graditvi novih cerkva praviloma navajajo imena svetih dvojic. Po tej zna~ilnosti se odlikuje tudi naslednji fragment, ki isto~asno vklju~uje poimenovanja kar treh svetih dvojic: Òîìü(æ) ëä(ò) ñúääëàøà äñ öðñêâè ñòñîóþ ì í (ê) áîðèñà è ãëäáà âú ãðà(ä) ñòñãî ïðñðêà èëûå è ñòñîóþ àï(ñ)ëîó ïåòðà è ïàâëà íà õúëìä è ñòñîóþ áåçìçäüíèêîó êîçìîó è äàìèæíà LN XIII XIV, 24 ob. Celotni odlomek besedila zaokroà zveza boànskih dvandva z gramati~no shemo rodilnik dvojine + rodilnik ednine, ki poudarja v staroruski tradiciji ohranjeno zaznamovanje sakralnih parnih poimenovanj. V»Ostromirovem evangeliju«, pa tudi v prologih, je zveza dvandva zdruèna v eno besedo in oblikoslovno izraèna v dvojinski obliki: Ì(ñ)öà òî(æ) ñòðà(ñ) ñò ààãî ì( )êà åâëàìïà è åâëàìïèª. ïðèñíûìà áðàòúñåñòðîìà EvO 1056 1057, 228v (gl. tudi SJS, I: 143; gr. ôù í áõ ôáäýëöùí); Âú òú (æ) äíñü ñòñõú ì Ñíêú. ñàâèëè. ïàâëà. è òàòèàíû. áðà(ò)ñåñòðîó PrL 1282, 29g. V PrS XII/XIII je podobna oblika popravljena v dvobesedno zvezo tipa dvandva: Ì(ñ)öà òîãî(æ). âú. Ñ. äíü. ñòð(ñ)òü ñòñîþ ì Ñíêîó. åóëàìïèå. è åóëàìïèä. áðàòà(è.)ñåñòðîó 17 18 (sosednji ~rki a in i sta zapisani z drugim ~rnilom kot ostali tekst). Kot dvandva lahko opredelimo cerkvenoslovanske zveze äâà äâà (= gr. äýï äýï v dvoje, paroma (D ja~., 137), primerjaj: íè ïðåáûâàèòå æå äâà äâà êóïíî â òàèíä ìäñòä FSt. XIV/XV, 118v), 5 ki, izgleda, ustreza vedskemu dvá-dvā po dva, ki je postal obrazec za zveze tipa dvandva (dvan-dvā) (Sprachwissenschaftliches Wörterbuch 1986: 685). V EvO 1056 1057, 290a (Mr. 6, 7) je izpri~ana oblika, ki spominja na omenjeno adverbialno obliko v ved{~ini: Âú âðýì îíî ïðèçâàâú è ñ î áà íà äåñ òå ¹ åíèêà ñâîãà íà òú ª ñúëàòè äúâà íú äúâà (primerjaj v gr{kem jeziku: Þñîáôï áõ ôoõò á ðïóôýëëåéí äýï äýï). V Zografskem in Marijanskem evangeliju sta enaka primera (gl. SJS, II: 447). Zloènki tipa dvandva sta praslovanski obliki *obadúva, *obadúvì (gl. Kope~ný, 237), ki imata sodobne slovanske ustreznice: v beloru{~ini àáîäâà, àáåäçâå, v polj{~ini obydwa, v sloven{~ini obádva, obédve itn. Taki obliki sta tudi v litav{~ini: abùdu, abìdvi (Otrêbski 1958: 184). Zloènka je bila, o~itno, znana tudi v staroruskem jeziku: è èçáðàñòà ñåáä îáàäâà ñàìà, ³ âúñõîòäñòà ïð³àòè èñêóøåí³å âäðû @SP konec XIV. prva polovica XVI., 143. 5 Prim. v mese~ni mineji za 6. januar: ïðèõîä òú êú íàñòî òåëþ ñâ ùåííèöû äâà äâà è öýëóþòú åñòíûè êðåñòú; v slovarju V. I. Dalja (Dal : 416): äâà-äâà ïî äâà, äâà ïî äâà, äâîå ïî äâîå, ïîïàðíî, åòàìè (sln. po dva, dva po dva, v dvoje, paroma, v dvojicah); v srbohrvaško-ruskem pa: äâá è äâá ïîïàðíî, ïàðàìè (sln. paroma, v parih) (SHR: 81).

O. F. @olobov, Raba dvojine v zvezah z dvema imenoma. Dvojna dvojina 273 V podobnih primerih lingvisti~ni pojavi ne morejo biti lo~eni od preu~evanja dejstev primerjalne mitologije in celotne zgodovine kulture. Razlaga starocerkvenoslovanskih ponazoritev zvez»boànskih dvandva«v danem primeru povsem ustreza njihovemu kulturnemu statusu, ki se odraà v zaznamovanju posebno spo{tovanih svetih dvojic. Preoblikovanje in prera{~anje poganskega kulta dvoj~kov pri ju`nih in vzhodnih Slovanih v posebno spo{tovanje svetih dvojic lahko sedaj sprejemamo kot trdno dejstvo (gl. Ivanov, Toporov 1977: 115). 6 Povsem jasno je, da sta bila prva ruska sveta brata, Boris in Gleb, v ljudski zavesti tesno povezana s starim kultom dvoj~kov, tako da je posebno spo{tovanje do obeh bratov predstavljalo kr{~ansko transformacijo arhai~nih mitopoeti~nih predstav (gl. Toporov 1989: 63, 83; 1995: 500 501). V prvotnem sistemu so tako obstajale zaznamovane oblike dvojne dvojine, zoperstavljene nevtralnim oblikam, ki so bile prav tako dvojinskega pomena, vendar pa so ga izraàle sintakti~no (ikoni~no) z zvezami edninskih oblik dveh lastnih imen. Dvojinski pomen takih zvez se je morfolo{ko izraàl s pomensko ujemalnimi prilastkovnimi ali povedkovnimi oblikami. Kljub Beli}evi teoriji pa so pri nevtralnih oblikah obstajala tudi druga izhodi{~a v indoevropskem jeziku. Nevtralne edninske zveze dveh imen so skupaj s spremljajo~imi dvojinskimi oblikami lahko ustrezale tisti razli~ici dvojine v indoevrop{~ini, katero je B. Delbrück imenoval»anafori~na«. To je dvojina besed, ki postanejo splo{no postpozicijsko ali prepozicijsko zaznamovanje dveh drugih osebnih ali neosebnih zaznamovanj in katere poudarjajo enotnost svojih referentov (Delbrück 1968: 99). Razpad ideolo{ko relevantnega kroga poimenovanj parnih boànstev (teonimov) v kr{~anskem obdobju ni mogel pridobiti polnovredne zamenjave v obliki novega zaprtega kroga parno povezanih sakralnih poimenovanj. Tak krog se je sicer ustvaril, vendar se ni mogel dokon~no izoblikovati, saj se omenjena tendenca ni mogla v polni meri povezati s temeljnimi izhodi{~i kr{~anskega svetovnega nazora. Variiranje zaznamovanih oblik dvojne dvojine tipa Áîðèñà è ÃëÄ áà (dvojina + dvojina) in nevtralnih oblik sintakti~ne dvojine tipa Áîðèñú è ÃëÄ áú (ednina + ednina), ki se je izoblikovalo v postpraslovanskem obdobju, je spremenilo konfiguracijo medsebojnega razmerja med razli~icami dvojine in oslabilo vsebinsko motiviranost dvojine njeno notranjo obliko. VIRI IN OKRAJ{AVE EvO 1056 1057 Îñòðîìèðîâî åâàíãåëèå 1056 1057 ã.: Ñ ïðèëîæåíèåì ãðå åñêîãî òåêñòà Åâàíãåëèé è ñ ãðàììàòè åñêèìè îáúÿñíåíèÿìè / Èçä. À. Õ. Âîñòîêîâ. Ñàíêò- Ïåòåðáóðã, 1843. VIII, 294 l., 324 str. @SP konec XIV. prva polovica XVI. stoletja Ïîâåñòü î Ñòåôàíå, åïèñêîïå Ïåðìñêîì // Ïàìÿòíèêè ñòàðèííîé ðóññêîé ëèòåðàòóðû, èçäàâàåìûå Ã. Êóøåëåâûì-Áåçáîðîäêî. Âûï. 4: Ïîâåñòè ðåëèãèîçíîãî ñîäåðæàíèÿ, äðåâíèå ïîó åíèÿ è ïîñëàíèÿ, èçâëå- åííûå èç ðóêîïèñåé Í. Êîñòîìàðîâûì. Ñàíêò-Ïåòåðáóðã, 1862. 119 171. 6 Prim. v»@itiju Aleksandra Nevskega«: ÈìÄÅøå æå (àëå àíäðú) âäðó âåëèêó. ê òäì(à) ì Ñíêìà Áîðèñà è ÃëÄáà LL 1377, 168.

274 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 2, april junij Il. XI/XII»Èëüèíà êíèãà«. ÐÃÀÄÀ, Òèï. 131. 145 l. KE XII [Åôðåìîâñêàÿ êîðì àÿ] // Â. Í. Áåíåøåâè. Äðåâíåñëàâÿíñêàÿ êîðì àÿ XIV òèòóëîâ áåç òîëêîâàíèé. T. 1, âûï. 1 3. Ñàíêò-Ïåòåðáóðã, 1906 1907. 840 str. LL 1377 Ëàâðåíòüåâñêàÿ ëåòîïèñü // ÏÑÐË. T. 1. Ìîñêâà, 1962. Stb. 1 488. LN Íîâãîäñêàÿ õàðàòåéíàÿ ëåòîïèñü. Ìîñêâà, 1964: LN XIII 2 1 118 ob.; LN okoli 1330 119 167 ob.; LN sredina XIV 167 ob. 169. Mar. Codex Marianus glagoliticus characteribus cyrillicis transcriptum. Edidit V. Jagiæ. Ìàðièíñêîå åòâåðîåâàíãåëïe cú ïðèìä àíïïÿìè è ïðèëîæåíïÿìè. Òðóäú È. Â. ßãè à / Ôîòîòèïè åñêîå èçäàíïå êíèãè. Graz, 1960. Min. XVI (julij) Ìèíåÿ ñëóæåáíàÿ, èþëü. ÐÃÀÄÀ, Òèï. 122. 151 l. Min. XVIII 2 Gottesdienstmenäum für den Monat Dezember nach den slavischen Handschriften der Rus des 12. und 13. Jahrhundert / Facsimile der Handschriften CGADA f. 382 Nr. 96 und 97. Köln etc., 1993. 125 594 (ë. 1r-234v). PrL 1282 Ëîáêîâñêèé ïðîëîã. ÃÈÌ, Õëóä. 187. 148 l. (po fotokopijah) PrS Ñîôèéñêèé ïðîëîã. ÐÍÁ, Ñîô. 1324. 317 l.: PrS XII/XIII l. 1 160; PrS sredina XIII l. 161 234, 242 317. SbU XII/XIII Óñïåíñêèé ñáîðíèê XII XIII ââ. / Èçä. ïîäãîò. Î. À. Êíÿçåâñêàÿ, Â. Ã. Äåìüÿíîâ, Ì. Â. Ëÿïîí. Ìîñêâà, 1971. 768 str. Supr. Ñóïðàñëüñêàÿ ðóêîïèñü. Òðóä Ñåðãåÿ Ñåâåðüÿíîâà / Ïàìÿòíèêè ñòàðîñëàâÿíñêîãî ÿçûêà. Ò. II, âûï. 1. Ñàíêò-Ïåòåðáóðã, 1904. 570 str. FSt. XIV/XV Îãëàñèòåëüíûå ïîó åíèÿ Ôåîäîðà Ñòóäèòà. ÐÃÁ, ÌÄÀ 52. 230 l. (po fotokopijah) SLOVARJI Â. È. Äàëü, 1955: Òîëêîâûé ñëîâàðü æèâîãî âåëèêîðóññêîãî ÿçûêà. Ò. 1 4. Ìîñêâà. Dja}. Ã. Äüÿ åíêî, 1993: Ïîëíûé öåðêîâíîñëàâÿíñêèé ñëîâàðü. Mîñêâà. XL, 1120 str. SHR È. È. Òîëñòîé, 1982: Ñåðáñêîõîðâàòñêî-ðóññêèé ñëîâàðü. Mîñêâà. 735 str. F. Kope~ný, 1981: Základní v{eslovanská slovní zásoba. Praha. 484 str. SJS Slovník jazyka staroslovìnského, 1958 1997. I IV. Praha. KARTOTEKE IN ARHIVI ÃÈÌ Ãîñóäàðñòâåííûé èñòîðè åñêèé ìóçåé. Îòäåë ðóêîïèñåé è ñòàðîïå àòíûõ êíèã (Ìîñêâà). ÊÑÄÐ Kàðòîòåêà Ñëîâàðÿ äðåâíåðóññêîãî ÿçûêà (XI XIV ââ.), Èíñòèòóò ðóññêîãî ÿçûêà èì. Â. Â. Âèíîãðàäîâà ÐÀÍ. Moskva. ÐÃÀÄÀ Ðîññèéñêèé ãîñóäàðñòâåííûé àðõèâ äðåâíèõ àêòîâ (nekdanji ÖÃÀÄÀ). Moskva. ÐÃÁ Ðîññèéñêàÿ ãîñóäàðñòâåííàÿ áèáëèîòåêà (nekdanja ÃÁË). Îòäåë ðóêîïèñåé (Ìîñêâà). ÐÍÁ Ðîññèéñêàÿ íàöèîíàëüíàÿ áèáëèîòåêà (nekdanja ÃÏÁ), Îòäåë ðóêîïèñåé è ðåäêèõ êíèã (Ñàíêò-Ïåòåðáóðã).

O. F. @olobov, Raba dvojine v zvezah z dvema imenoma, dvojna dvojina 275 UPORABLJENA LITERATURA Â. È. ÀÁÀÅÂ, 1936: Åùå ðàç î ÿçûêå êàê èäåîëîãèè è êàê òåõíèêå. ßçûê è ìûøëåíèå. VI VII. Ìîñêâà, Ëåíèíãðàä, 5 18. A. BELI}, 1932: Î äâî¼èíè ó ñëîâåíñêèì ¼åçèöèìà. Áåîãðàä. 201 str. Î. HUJER, 1953: Ââåäåíèå â èñòîðèþ åøñêîãî ÿçûêà. Ìîñêâà. 130 str. Â. È. ÄÅÃÒÿÐÅÂ, 1997: Ñåìàíòè åñêàÿ ðåêîíñòðóêöèÿ ãðàììàòè åñêîé êàòåãîðèè èñëà â ïðàñëàâÿíñêîì ÿçûêå. Ýòèìîëîãèÿ, 1994 1996. Ìîñêâà. 106 116. Ò. ß. ÅËÈÇÀÐÅÍÊÎÂÀ, 1989:»Ðèãâåäà«âåëèêîå íà àëî èíäèéñêîé ëèòåðàòóðû è êóëüòóðû. Ðèãâåäà. Ìàíäàëû I IV. Ìîñêâà. 426 523. Âÿ. ÂÑ. ÈÂÀÍÎÂ, Â. Í. ÒÎÏÎÐÎÂ, 1977: Ñòðóêòóðíî-òèïîëîãè åñêèé ïîäõîä ê ñåìèîòè åñêîé èíòåðïðåòàöèè ïðîèçâåäåíèé èçîáðàçèòåëüíîãî èñêóññòâà â äèàõðîíè åñêîì àñïåêòå. Òðóäû ïî çíàêîâûì ñèñòåìàì. VIII. Òàðòó. 103 119. Ï. Ñ. ÊÓÇÍÅÖÎÂ, 1959: Î åðêè èñòîðè åñêîé ìîðôîëîãèè ðyñêîãî ÿçûêà. Ìîñêâà. 276 str. À. ÌÅÉÅ, 1951: Îáùåñëàâÿíñêèé ÿçûê. Ìîñêâà. 492 str. À. È. ÑÎÁÎËÅÂÑÊÈÉ, 1907: Ëåêöèè ïî èñòîðèè ðóññêîãî ÿçûêà. Ìîñêâà. 310 str. Â. Í. ÒÎÏÎÐÎÂ, 1989: Èäåÿ ñâÿòîñòè â Äðåâíåé Ðóñè: âîëüíàÿ æåðòâà êàê ïîäðàæàíèå Õðèñòó Ñêàçàíèå î Áîðèñå è Ãëåáå. Russian literature. XXV (1). 1 102. Â. Í. ÒÎÏÎÐÎÂ, 1995: Ñâÿòîñòü è ñâÿòûå â ðóññêîé äóõîâíîé êóëüòóðå. Ïåðâûé âåê õðèñòèàíñòâà íà Ðóñè. Ò. 1. Ìîñêâà. 874 str. B. DELBRÜCK, 1888: Altindische Syntax. XXII. Halle. 634 str. A. DERGANC, 1988: On the History of the Dual in Slovene and Russian. Wiener slawistischer Almanach. Band 22. 237 247. K. LIUKKONEN, 1973: Das Götterdvandva im Slavischen: Versuch einer Erklärung des sog. Genitiv-Akkusativs. Scando-Slavica. 19. 249 25. J. OTRÊBSKI, 1956: Gramatyka jêzyka litewskiego. Nauka o formach. Warszawa. T. III. VIII. 377 str. V. PISANI, 1956: Slavische Miszellen. For Roman Jakobson. The Hague. P. 390 394. Sprachwissenschaftliches Wörterbuch. Hrsg. von J. Knobloch. 1986. Band 1: A E. Heidelberg: Winter. 895 str. O. F. @olobov Kazanska univerza Iz ru{~ine prevedla Vanda Babi~.